Zimovanje klana Nabritih Lisic in Ovce
Vedno pestre in zanimive skavtske dni, po domače kar zimovanje, smo pričeli v petek 28.1. ob 20h s prijetno eno urno vožnjo s kombijem do naše izbrane destinacije v bližini Bohinjskega jezera (za poznavalce malo naprej od vasi Češnjica), kjer smo pustili kombi in se peš odpravili naprej. (Avtor: Razigrani Tiger)
Pripokali smo se do male hiške na vrhu hribčka, kjer nas je čakala
priprava večerje in seveda topla spalka, večer pa so začinili “posebni”
pogovori, ki so se zavlekli dolgo v noč. Naslednje jutro nas je vonj po nuteli
(čokonuteki) privabil v spodnje nadstropje. Ker pa naša prikupna hiška ni
imela vode, smo naše vrle voditelje poslali po vodo, da smo lahko potem umili
posodo in naše zobke. Sledila je orientacija, ki jo lahko po domače
poimenujemo kar lutanje, ki pa nas je pripeljalo do čudovite zamrznjene
mlake v gozdu, po kateri sta se naša pogumna fanta sprehodila v upanju, da
led pod njima ne bo počil (sevda je šlo za stavo). Po orientaciji smo se sprehodili še po prečudovitih koritih Mostnice, ki so bila delno zamrznjena in jim je to dajalo prav poseben čar.
Nato smo se vrnili v hiško in pričeli s programom, spremenili smo se v praljudi, ki se sporazumevajo le z osnovnimi besedami, kot so: ti iti ven, hiter! Na eni od postaj smo igrali nadvse navdušujočo igrico Pračloveki (podobno activity-ju le da se moraš obnašati kot malo poseben človek), nato je sledila veščina preživetja: postavljenje ognja, na katerem smo kasneje spekli hrenovke in posebne maršmelove, ki jih je prinesla Neži iz Kanade. Rahlo zamrznjeni smo se pogreli v spalkah, kjer smo tudi pričakali polnoč in z njo našega duhovnega pomočnika patra Jerneja, ki je poskrbel, da smo kljub neumni uri sveto mašo doživeli v vsej polnosti. Seveda je bila noč sladka, a žal prekratka, saj nas je tokrat zbudil vonj po umešanih jajcih.
Dopoldne smo spoznali impresivno igro “morilec”, ki pa je bila zopet posebna, saj smo poleg morilca in policaja dodali še zravnika in prostitutko. Igra je tako dosegla svoj višek in s tem konec, ko smo pripravili kosilo, pospravili kočico in odpeketali domov. Bilo je res nepozabno zimovanje, ki si ga bo masikdo zapomnil po znamenitem stavku: Klemen ne porablja RODILNIK.
Več fotoutrinkov iz zimovanja pa si oglejte tu.
