Velika duhovna pustolovščina- Duhovne vaje za popotnike in popotnice
(Avtor: Anže Majdič)
Vsi smo prišli točno, le trije najlepši frajerji so zamudili, eden izmed njih se je že zaprisegel bogu, dva pa sta še rosno mlada in divja. Urby nam je s filmom Podaj naprej odprl oči, kako spremeniti svet s preprosto idejo in čistim srcem. Pogovori o filmu so tekli gladko, kot bi nam sama presvetla Devica Marija polagala besede v usta. Kaj kmalu nas je premagal spanec in vsak od nas se je poglobil vase, v svojo dušo in v tišini smo zajadrali v čarobno deželo sanj.
Zjutraj nas je vsakega posebej prijazno zbudila Irma s poljubom na čelo, kaj lepšega si človek sploh lahko še želi? Z nasmehom v očeh smo se odpravili v nov dan, delo Njegovih rok. Vsak človek ima svoj obraz, le On, ki je najvišji ve, kakšen obraz mu je nadel. Mi pa smo se s pomočjo zemeljske vede psihologije trudili določiti svoj značaj. Na podlagi tega smo si izdelali prav poseben potni list, ki nas je res dodobra določal. Čez dan so se med nami spletle vezi, trdne kot skala. Sedaj nas nič več ni moglo presenetiti, kajti bili smo ekipa, ena vena, eno srce! Zdrav duh počiva v zdravem telesu, zatorej smo odigrali vsem dobro poznano skavtsko igro, imenovano roverček. Ker je na zemlji toliko gorja, se je tudi Bog izjokal na naša ramena v obliki dežnih kapljic. Ker smo tolažili boga, smo imeli voljo in smo ostali na dežju, dokler ni potočil zadnje solze. Da smo šli resnično prečiščeni spat, smo prav vsi zvečer opravili še zakrament svete spovedi.
Na Gospodov dan pa nas je Urby zbudil s toplim poljubom na lice. Na ta dan smo bili že malce bolj otožni, saj smo se zavedali, da se bližamo koncu in spominjali smo se prekrasnih doživetij, kako smo bosi tekali po travi, prepevali ob tabornem ognju, iskali skrite zaklade…
Na koncu pa smo našli največji zaklad prav tukaj med nami, v naših srcih. Naj zaključiva z mislijo: Ljubezen je bla, ljubezen še bo, ko mene in tebe na svet' več ne bo. Udaril me je.
