Tretja ponovitev Žmohtarije (VIDEO, FOTO)
Zvečer, ko je bilo večino nam zastavljenih nalog že opravljenih, sva z Domnom Bolta le s težka našla dovolj melatonina, da bi lahko zaplavala v nič hudega sluteč spanec, saj nama je v oči svetilo mogočnih 300 W močen reflektor, ki je glede na svojo pozicijo uspešno preganjal spanec iz najinih misli. Zato sva si noč krajšala z pogovorom o vsem mogočem. Naenkrat je beseda nanesla na Žmohtarijo in na to, da smo prihodnje leto v klanu mnogo številčnejši in močnejši kar se tiče ljudi, ki so pripravljeni predati svoj prosti čas za neko idejo. Zjutraj sva idejo predstavila ostalim klanovcem, ki na prvi pogled ideje niso videli kot najbolj realne. Morda nama je z Domnom prav naporna pot, ki smo jo med najinem opisovanjem opravljali, pripomogla k temu, da se je vsem počasi začelo svitati v mislih, da bo Žmohtarija očitno del nas vseh prihodnjo zimo in pomlad.
Žmohtarija
Ko sem prvič predstavil idejo o Žmohtariji na uradnem sestanku za Žmohtarijo mi je bilo povsem jasno, da je Žmohtarija tridnevno tabor v katerem ne sme manjkati adrenalina, blata in dobre zabave v večernih urah. Kaj kmalu smo določili termin tabora in strategijo oglaševanja. S časom, ko smo si bili v mislih že skoraj eno, smo določili dve glavni enoti dogajanja od katere ne odstopamo za nobeno ceno ... To sta bili dolga in zahtevna proga preživetja in zaključna velika igra pri kateri se uporabljajo katapulti. In tako je tudi bilo.
Žmohtarija je torej tridnevno tabor namenjen popotnikom in popotnicam na katerem ne manjka veselja do ustvarjalnosti in dobre zabave v blatu.
Prvi dan
Ob prihodu udeležencev nam je zagodlo vreme. Padal je dež in naši plani za večer in uvodno ceremonijo so se morali rahlo spremeniti. Sam sem bil presenečen kako se lahko nekatere stvari kar same od sebe zgodijo in so nevede nekaj najboljšega kar se lahko zgodi. To bi sam naslovil čudež naglice. Zabavni večer je uspel in tudi vreme je še kar držalo svoj bes nad oblaki. A na žalost tega besa ni morala zadržati zver, ki je nič hudega slutečo Salijo uročila v večno bruhanje blata in s tem za vekomaj onesnažila edini potoček v dolini, ki je prebivalcem nudil vsak dan svežo vodo. Na srečo je to zgodbo zasledil Alfonz, ki je vse udeležence Žmohtarije povabil, da se mu pridružijo pri boju zoper pošast in s tem rešijo dolino ter Salijo.
Drugi dan
Naslednji dan je Alfonz vsem obrazložil, kakšno strategijo si je izbral, da premagajo pošast. Njegovi soborci so morali izdelati katapult, ki bi zveri prizadejal hude udarce, a končni udarec, bi ji zadal ogenj, ki bi bil prinesen iz rok najmlajše in najčistejše deklice.
Ta dan so se ekipe pripravljale na končni spopad, ki se je zgodil prihodnji dan, a še pred tem, jim je Alfonz pripravil Progo preživetja, ki je bila poligon na katerem je preizkusil ali je vsak član skupine toliko močan kot je močna skupina. Izkazalo se je, da so borci neustrašni in neranljivi, saj so prav vsi opravili vse naloge in nihče ni utrpel kakršne koli poškodbe.
Po progi preživetja, je Alfonz pripravil ples v maskah z skupino The Mirrors in Ranjena duša. Oboji so poželi glasne ovacije. Sam sem najbolj ploskal odru, saj nisem verjel, da bo lahko zdržal toliko razgretih ljudi, ki skoraj vsakih trideset sekund preskušajo svoje zaupanje občinstvu, ko se brez premisleka vržejo iz odra v njihove roke.
Bil je nor žur do poznih ur!
Tretji dan
Zadnji dan je napočil čas, da bojevniki zoper zver, ki je uročila Salijo opravijo svojo dolžnost in premagajo zver. Pripravili so se na spopad in takoj za tem v gosjem redu srdito napadli zver. V spopadu ni manjkalo žrtev zadetih od blatnih kep in vodnih balonov, ki so jih iz brega izstreljevali mavrični ljudje. Boj je bil naporen, a bitka je bila dobljena. Zver je bila zažgana in Salija rešena večnega trpljenja. Salija je Alfonza vzela za svojega in vsi smo bili veseli, saj je bil potok rešen nesnage.
Sledil je čas zmagoslavja, vendar z njim tudi čas slovesa.
Zaključna misel
Organizirati dogodek ni mačji kašelj. Vsak mora biti pripravljen zaupati drugemu in vedeti kaj je še za postoriti. Dogodek kot je Žmohtarija, je nam organizatorjem vzel kar veliko energije, ki smo jo bili pripravljeni deliti z vsemi udeleženci. Nenazadnje je organiziranje dogodka izredno dobra šola za nadaljnje projekte, naj si bo skavtske ali življenjske. Sam se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili Žmohtarije in tistim, ki so brez pomislekov pomagali pri postavljanju tabora. Brez vas vseh, bi s težka uspelo kar je bilo začeto. Ob enem pa domžalski klan Huda kura, apelira prav vse popotnike in popotnice v Sloveniji, da zberejo pogum in ideje ter se sami lotijo organizirati kakšnega dogodka. Ni nemogoče, je pa težko.