Zlata žaba 2016
Po dolgih letih neumornega pričakovanja, neizpolnjenega hrepenenja, skritega navdušenja, nesvobodne domišljije, pridušenega in bolj glasnega kvakanja ... se je vrnila.
Domžalski klanovci smo pljunili v roke, da bi iz žmohtnega blata ponovno obudili Zlato žabo!
Prva Zlata žaba je luč sveta ugledala leta 2002 pod taktirko Blaža Otrina. Z leti je postajala vedno bolj prepoznavna. Raslo je število filmov in njihova kvaliteta, število gledalcev in njihovo navdušenje. Zadnja Zlata žaba, ki jo duh zagnanih skavtskih filmskih ustvarjalcev in gledalcev še pomni, se je odvijala leta 2010. Med tem, ko se je vse spreminjalo ... pa je on ostajal isti. Zlatko Mercedes, zaščitni znak, častni gost, čeprav izmišljeni lik - vseeno tisti, katerega mistična dobrodušnost je presegala meje vesolja, tisti, katerega beseda je naše prednike vedno popeljala v vizije neslutenih dimenzij, gospodar, vodja, vizionar, gentelman, avtoriteta. Tisti, zaradi katerega se mirno spi in nesluteno zabava.
Namen festivala je mnogo več, kot le ogled filmčkov. Kdor je že kdaj snemal film v katerikoli tehniki ali v njem igral dobro ve, o čem govorim. Ustvarjanje filma je izziv, ko se že šestič zmotiš v besedilu, na koncu kadra zaviješ v napačno smer, pozabiš povedati pol besedila in se sredi prizora začneš smejati iz neznanega razloga. Montiranje filma, še vedno nekvalificirana in premalo cenjena skavtska veščina je rezultat dolgih ur sedenja za računalnikom (in ne v naravi), prepirov s starši (razlog je prejšnja postavka) in prehranjevanja s kokicami, čipsom in Coca-colo (ekološke pridelave) in že sama po sebi ogromna žrtev zagnane ekipe predanih skavtov. Na koncu pa so vsi, do sedaj še neomenjeni; trud, vztrajnost, solze in znoj poplačani. Sreča ob lastnem filmu, ki je sad lastnega dela in mnogih dogodivščin, odtehta vse. Častno predvajanje na festivalu in po spletu srečnih okoliščin tudi kipec zlate žabe sta le še češnja na vrhu torte.
Klan Huda kura se je odločil, da bo Zlata žaba po (pre)dolgi hibernaciji ponovno pokukala na plano.Vse skupaj se je začelo že veliko prej kot tiste lepe oktobrske sobote, ko je spet ugledala luč sveta. Bolj ikonična kot kadarkoli prej, pripravljena, da nas razsvetli in nam spet pokaže luč iz bede in obupa.
Skozi tok 10 skavtskih zakonov, predstavljenih na prav poseben način, si je nadvse pražnje oblečena publika ogledala pet favoritnih filmov, ki so se potegovali za čast naziva najboljših, poskušajoč odkriti enajstega (zakon, namreč). Filmi so bili dobri, konkurenca huda, a metanje peska v oči je tu pač odveč. Ne glede na morebitne utvare, kaj je bil vzrok prihoda obiskovalcev, je bistvo jasno. Čakali smo njega. Z nagovorom in prenekaterim življenjskim nasvetom nas je razsvetlil in nam zopet dal voljo do življenja njegov vnuk, nadvse spoštovan in slavljen Zlatko Mercedes Jr.
Težko pričakovana razglasitev ni bila prav nič v primerjavi z njegovim govorom, pa vendar so jo gledalci pričakali na trnih. Celo leto se je vroče ugibalo, kdo bo tokrat popeljal gledalce na vrhunec njihovih filmskih izkušenj in izkazalo se je - kipca za najboljšo sceno in montažo sta pripadla maloštevilni ekipi iz Brezovice 1, večna čast in slava, ki jo prinese nagrada za najboljši film, pa ekipi stega Ajdovščina – Šturje 1.
Ob pogostitvi na bogato obloženih mizah se je nato smetana slovenskega skavtstva okrepčala in izmenjala misli in novice ter se pripravila za nove izzive in morebiti celo novo, še boljšo – Zlato…