SkavtNET

30 Izvidnikov in vodnic iz Kranja se je deset dni namakalo v mrzli Soči pri Tolminu, tako da smo se tudi najbolj zmrzljivi navadili na tistih par stopinj. Letos smo bili voditelji še posebej zateženi, saj smo poleg zabavne elektronike zaplenili vse zobne paste, detergente ter mila. Le kaj nam je bilo? Detergente in mila iz najboljšega soseda smo nadomestili s tistimi, ki so okolju ZARES prijazni, obenem pa še delujejo. Tako je bil pripravek za umivanje zob zaradi podobnosti okusa kmalu krščen za vegeto. Negovanje posode je potekalo z otrobi ter nepalskimi oreščki, sebe pa smo drgnili s čudno mešanico zelišč. Mogoče so isto uporabljali kamenodobni ljudje pred tisoči let, v katere smo se spremenili s pomočjo krznene stilske preobrazbe, izdelovanjem okraskov iz kosti ter kamenja, netenjem ognjev brez vžigalic ter maskiranjem v naravne barve.
Tokrat nismo pretiravili z višino jambora, kar se nam rado zgodi, ampak smo se posvetili kompleksnosti naše zgradbe, ki je zrasla tretji dan tabora ter postala vsakonočni cilj brezvestnih napadalcev, ki so bili, milo rečeno, zelo uspešni. Poleg njih pa so nas ponoči obiskovali tudi pirotehnikoljubeči domačini (ti so bili bolj strahopetni od najavljenih napadalcev).
Kljub pomanjkanju spanca pa smo v teh desetih dnevih ogromno prehodili: z Mosta na Soči (kjer nas je odvrgel vlak) ter nazaj, na potepe, bivakiranje ter izlet, ko smo se po koritih Tolminke povzpeli do komune v Čadrgu, kjer svojo voljo krepijo bivši odvisniki od trdih drog ter dobili kratek vpogled v nam na srečo neznan svet.
V nedeljo (kot že veste) so nas obiskali starši, katerih najpogumnejši cvet očetov se je drznil podati tudi na mokro - blatni izziv. Srečali smo tudi četi iz Breznice ter Sežane, ki sta skupaj taborili blizu nas ter za skorajšnji konec tabora z novomeškimi skavti odigrali prijateljsko tekmo v nogometu.