Vulkani, gejzirji in mraz? Islandija je mnogo več!
(Avtor: klan Kranj 1)
Kmalu smo bili soglasni, da se Islandija sliši precej zanimivo, zato smo se povezali s tamkajšnjimi skavti, se z njimi dogovorili vse potrebno glede programa in se s projektom Together is better prijavili na razpis Erasmus , kar nam je omogočilo minimalne prispevke iz lastnega žepa.
8. avgusta letos smo se odpravili nepozabni dogodivščini naproti. Začeli smo jo na letališču Brnik. Celotno potovanje z letalom je trajalo dva dni, preden smo končno pristali v bližini glavnega mesta Islandije, Reykjavika.
Ko smo prispeli v tamkajšnji skavtski center, smo prvi večer napeto vzdušje v novonastali skupini razbili z zabavnimi spoznavnimi igrami in od takrat naprej lahko rečem, da smo se skozi celo potovanje med seboj vedno bolj spoznavali in povezovali, saj smo skupaj preživeli čudovitih 11 dni.
(Avtor: klan Kranj 1)
V prvih treh dneh smo izkusili spanje v šotorih na odmaknjenem kraju, kjer so se vse naokoli dvigovale gore nenavadnih oblik, v daljavi pa smo lahko opazovali svetlikanje belih ledenikov. Čeprav smo že kmalu po pristanku na Islandiji ugotovili, da je tam tudi poleti precej mrzlo, smo imeli na začetku našega potovanja neizmerno srečo z vremenom.
Ko pa smo se četrti dan odpravili na daljši pohod, je začel neusmiljeno padati dež, ki kar ni hotel odnehati, za povrh pa je začelo še močno pihati. Kljub temu smo lahko ob hoji na vsakem koraku občudovali izjemno islandsko pokrajino in se zabavali.
(Avtor: klan Kranj 1)
Nazaj smo se vrnili popolnoma premočeni, smo pa vsaj na lastni koži občutili pravo, mokro in mrzlo Islandijo. Ker ni kazalo, da bi dež ponehal, smo se odločili, da se naslednji dan, če bo le mogoče, vrnemo v Reykjavik in si posušimo vso opremo. Kljub vožnji z avtobusom preko (zaradi dežja naraslih in deročih) rek smo srečno prispeli nazaj v skavtski center, ki smo ga posvojili za svoj drugi dom.
Izkazalo se je, da vremenska napoved ni ravno obetavna za pohode v gorah, zato smo naslednji dan obiskali glavno mesto, da pa dan ni bil popolnoma turističen, so poskrbeli islandski skavti, ki so nam pokazali kraj, kjer smo se lahko preizkusili v plezanju. Zvečer, na predvečer velikega šmarna, smo se udeležili svete maše, po maši zapeli slovensko pesem in tako ugotovili, da je bilo pri maši več ljudi iz naše male državice.
(Avtor: klan Kranj 1)
Naslednje dni smo si ogledali še gejzirje, ki so upravičeno najbolj prepoznavna značilnost Islandije. Zatrdimo lahko, da je voda iz gejzirjev mokra, pa tudi topla, saj je eden od naših novih prijateljev poskrbel, da smo stali ravno na tisti strani gejzirja, kjer si kmalu po veličastnem izbruhu zagotovo moker. Sprehajali smo se tudi po prelomnici severno-ameriške in evropske tektonske plošče in videli najmočnejši slap v Evropi. Vse te naravne znamenitosti so nas zelo navdušile, saj so bile za nas resnično nekaj posebnega in čudovitega. V naslednjih dneh smo se odpravili še na pohod do čudovite skavtske koče, kjer smo prenočili, in v dolino, kjer teče potok, ki nas je presenetil s svojo toploto (40°C). Nekaj najbolj norih škorcev se je kljub temu, da je bilo zunaj ledeno mraz, podalo v toplo vodo.
(Avtor: klan Kranj 1)
Naš zadnji dan na tem odmaknjenem otoku smo posvetili ogledu kitov in delfinov. Z ladjo smo odpluli iz Reykjaviškega pristanišča in dokaj kmalu smo zagledali gručo delfinov, malo kasneje pa smo naleteli tudi na kita, res veličastno žival, ki smo mu po tem sledili kakšno uro in opazovali, kako na gladini vode pokaže hrbet, na vsake toliko časa pa tudi zapeljivo zadnjo plavut.
(Avtor: klan Kranj 1)
Z islandskimi skavti smo si predstavili tudi naši kulturi. Jedli smo tradicionalne jedi, se igrali klopa, tekmovali v roverčku, si pripovedovali tradicionalne zgodbe, plesali ljudske plese, spoznavali tradicionalne obrti, šteli do deset v obeh jezikih in se naučili nekaj osnov obeh jezikov in pa seveda izmenjali nekaj bansov. Za najbolj uporabnega se je izkazala Lavrencija, saj smo se kdaj pa kdaj samo na ta način lahko pogreli. Obiskali smo tudi nekaj muzejev islandske zgodovine, izvedeli pa smo tudi precej zanimivih stvari o njihovem skavtskem gibanju, ki obsega precej daljšo zgodovino kot naše.
(Avtor: klan Kranj 1)
Poleg vseh ogledov pa je bilo tudi ogromno druženja, petja, Jungle speeda, pogovorov in podobnega. Skratka, zadnji dan smo se s težkim srcem in solznimi očmi poslovili od naših gostiteljev, se usedli na avtobus in odpeljali na letališče.
(Avtor: klan Kranj 1)
Na poti nazaj smo si na hitro ogledali še Helsinke, kjer smo izvedli tudi krste za naše nove člane, nato pa nadaljevali pot in se razveselili naših domačih na Brniškem letališču.
Vsaj zame, verjamem pa da tudi za druge, je bila to izjemna in res nepozabna dogodivščina, ki jo lahko doživiš samo pri skavtih.
(Avtor: klan Kranj 1)
