Skavti tečemo drugače
(Avtor: Anže Štrukelj)
Poziv k sodelovanju je bil preizkusno objavljen med tedenskimi novičkami za voditelje – in je naletel na lep odziv. Več kot dvajset navdušencev se je javilo, da bo teklo v skavtskih majicah. In da bodo sodelovali tudi v svojevrstnem izzivu. Vizualno so tako odgovorili na zelo globoka vprašanja:
Kako skavt/inja teče?
Počasi, po polžje, lahno, kot srnica, tekmovalno, zagrebeno, solidarno? Grebatorsko? Bratsko? Skavtsko? Le kako je to ...
Kje skavt/inja teče?
Po blatnih njivah, bregovih (Drave, Save, Soče, morja), gorskih vrhovih, čez ovire, po parkirišču, po upravni enoti, po skavtski pisarni (samo ideja). Po mizi, okrog hiše, po sosedovem sadovnjaku (pred sosedovim psom)?
Domišljija (in vztrajnost) ne poznata meja, zato so se nekateri tako poistovetili s skavtskim duhom, da so med tekom dobesedno izginili. Drugi so se pripravljali na tek ponoči, tekali čez krožišča, na Gospodično na Gorjancih, tekali čez drn in strn.
Nekateri so tako zelo dobesedno vzeli sporočilo (navdahnjeno s strani Bi-Pija) »Teci daleč. In ko misliš, da si že tekel daleč, teci še dlje«, da so tekli še dodatne kroge.
Tekli so na Triglav, predano, zagnano ... in nas s svojimi podvigi vztrajno obveščali, da smo pesti držali že teden dni pred samim maratonom.
In nato je prišel dan D. No, prišla je sobota pred dnevom D. Navdušeni skavti so pospremili skavtskega duha (mimogrede, tek v maskoti zna biti fizično še posebej naporen) na njegovo dobrih 4 kilometre dolgo pot. Da je naš skavtski duh pritegnil pozornost kjerkoli je že tekel, je seveda odveč poudarjati.
Skavti tečemo vztrajno. Daleč in še dlje. A tečemo z ramo ob rami. In tečemo z razlogom.
Skavtskega duha je vsa pozornost množice kanček zmedla... in prekucnil se je. Mimo njega so švigali tekači, ki so ga sedaj kot za šalo prehitevali ... Skavtski duh se je zamislili ... Ali tečemo samo za rezultat?
Ne, skavtski duh ni bil sam. Skavti nismo nikoli sami, saj delujemo skupaj in za skupino.
Skavtski duh se je zmedel. A le za trenutek. Tam so že bili njegovi prijatelji skavti in s spodbudo, podporo in pomočjo je skavtski duh prišel do cilja. In pot je bila tista, ki se mu je najbolj vtisnila v spomin.
Naslednji dan so se zbrali tudi tekači na daljše razdalje, torej na 10, 21 in 42 kilometrov. Mišice so bile ogrete, dobra volja nalezljiva. Tajnik Milan jih je zbral za fotografijo, Matej je škljocnil – in oranžni in beli bliski so se podali na pot ...
Tek ni zgolj pot na cilj. Je pot k samemu sebi. Če to počnemo skupaj, pa je še toliko bolj prijetno.
