Siva pot vodi me od Kamnika do Bleda
tabor klana AŠ 1 (Avtor: Ana Grahor)
Našo pot smo začeli v Šmarci. Od tam smo se nato odpravili v smeri proti Bledu. Na nogah so se nam že naredili prvi žulji in rame so nas že bolele. Ker pa sta Ana in Tomaž lepo skrbela za nas, so bili postanki dovolj pogosti in imeli še dovolj moči, da smo si v Češnjeveku skuhali večerjo in postavili bivak. Ker pa je tisto noč potekal ravno veliki ribiški miting, se zabavni večer ni nadaljeval tako bučno, saj bi lahko splašili ribe.
Drugi dan smo se na pot odpravili že pred sončnim zahodom. Pot smo nadeljevali mimo Tenetiš in Brda pri Kranju, kjer smo si v gozdičku skuhali pravo kraljevsko kosilo. Grofovi riževi cvrtki sicer niso uspeli tako kot smo pričakovali, je bilo pa pripravljanje le teh zelo zabavno. (Za vse, ki te jedi še ne poznate, najdete recept na spletni strani www.kajbozakosilo.si ali v knjigi Kuhajmo s sestro Nikolino – no limit.
Po obilnem kosilu smo imeli dovolj moči, da smo pot nadaljevali do Kovorja. Ker smo ubrali čudno bližnjico smo se znašli pri samotni kmetiji. Vsak član le te je trdil, da je njegova pot najkrajša, najbolj prava in najmanj prometna. Seveda smo se izgubili, ampak smo se tudi našli in tako srečno prišli do Kovorja. Večerjo smo kuhali v župnišču in je bila zato veliko bolj okusna kot grofovi cvrtki.
Naslednji dan smo se odpravili proti Brezijam in od tam naprej proti Bledu. Jezero in kremšnite so nam bili dobra motivacija. Pot je minila hitro, saj nam jo je krajšal zvok ukuleleja. Za prenočišče smo tokrat prosili Marijine sestre na Bledu. Njihov blagoslov nas je varoval, ni pa pomagal pri pripravi večerje. Imele smo dober namen, ampak vesolje ni hotelo sodelovati z nami. Gres se je odločil, da se bo zažgal. Po obilni večerji smo razkrili skrite prijatelje in tako se je naš tabor bližal koncu.
Naslednje jutro smo pohiteli do jezera, tam pozajtrkovali in se očedili. Morali smo se odpraviti na pot, saj nas je že čakal vlak. Na poti proti železniški postaji smo si privoščili še taprave blejske kremšnite, nato pa se odpravili do Postojne.
Tam nas je že čakal prevoz do Šmihela pod Nanosom, kjer se je nadaljeval drugi del tabora - služenje na vseslovenskem taboru voditeljev Ogenj v meni 2012. Klanovci smo najprej pomagali urediti taborni prostor za udeležence (vhodna zgradba, jambor, pot preživetja itd), med taborom pa smo skrbeli, da je vse potekalo po načrtih. Skrbeli smo za red, odnašali smeti, prinašali toaletni papir ter pomagali povsod, kjer so nas potrebovali. Seveda pa nismo samo švicali, organizatorji so namreč pridno poskrbeli tudi za pravo mero počitka in zabave.
Imeli smo se lepo, veliko novega smo doživeli in že nestrpno čakamo novo skavtsko leto.
