Pepelnica
Ogenj - pepel (Avtor: Rok Rakun)
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo z blagoslovljenim pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede: "Spreobrni se in veruj evangeliju!" ali tudi "Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!".
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi človek po smrti spremeni v prah in pepel.
Na pepelnično sredo velja strogi post za vsakega človeka v starosti med 18 in 65 let. To pomeni, da se je dovoljeno enkrat na dan do sitega najesti, prav tako pa se odpovemo mesu. Poleg pepelnične srede velja strogi post še na veliki petek. Samo odpoved mesu pa velja za vse petke v postnem času oz. vse petke v letu.
Post in pust
Po letu 1091 je Cerkev postavila začetek postnega časa na pepelnično sredo. Protiutež temu je tudi nastal pust. Prej pusta niso poznali. In če je pust poln norčij in zabave, je pepelnična sreda in z njo post protiutež pustu, saj je postni čas zaznamovan z molitvijo, spominjanjem Jezusovega trpljenja in spokornostjo.
Zanimivost - šega in navada na pepelnico:
Poseben običaj na pepelnico je vlečenje ploha. Dekleta, ki se v predpustu niso omožila, bi morala vleči na ta dan za kazen ploh.
O tem poroča že Valvasor, ki pravi, da so morala dekleta, ki so se približevala tridesetim, pa niso bila oddana, fantom na vasi nekaj plačati ali pa so morala vleči ploh.
Ploh je bil na Koroškem težak olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka, fantje pa so dekleta priganjali z biči, če niso pridno vlekla.
Na zadnje so ploh prodali na dražbi, lutko vrgli v vaški vodnjak, kupnino pa, kot se spodobi, zapili na naslednjem plesu. Tako je bila stvar, kar se pusta in pepelnice tiče, končana do naslednjega leta.
Vir:
