Obljube stega Zelenih zmajev (foto)
Steg Ljubljana 1 smo se podali na vikend poln doživetij, ki smo ga zaključili s sprejemom novih članov v našo veliko skavtsko družino ter med nas sprejeli tudi novega DA. Kaj vse smo počeli pa si preberite v nadaljevanju. (Avtor: Razigrani Tiger)
Ljubljanski steg Zelenih zmajev se je 8. aprila odpravil proti Šentlambertu nad Zagorjem ob Savi, kjer je dom duhovnih vaj za nekaj dni postalo njihov začasni dom. Cilj skavtov različnih starosti je bil isti – bolje spoznati svoj steg, medse sprejeti nove člane in pa seveda, preživeti še en nepozaben vikend v družbi svojih najboljših prijateljev.
Do Šentlamberta smo se odpravili z vlakom, od postaje pa nas je potem čakalo še ravno prav poti za lep sprehod in dober pogovor o vsem, kar se nam je zgodilo čez teden, ko se
nismo videli. Vmes smo se ustavili, da smo se malce bolj spoznali med vejami in osvežili spomin glede imen.
Ko smo končno prispeli do hiše, nas je tam čakala večerja, ki nam je dala novih moči za zabavni večer. Zvečer smo izžrebali vsak svojega skritega prijatelja, kateremu smo poskušali z drobnimi pozornostmi čim bolj polepšati vikend, ter se z zabavno igrico razdelili v skupine za aktivnosti, ki so potekale naslednji dan. Zapeli smo še par pesmi, nato pa smo vsi utrujeni popadali v postelje in (vsaj nekateri) zasmrčali.
Naslednji dan smo po jutranji telovadbi in zajtrku odšli na bližnjo jaso, kjer je vsaka veja na svoj način predstavila, kaj počne, kdo pravzaprav sploh so in zakaj radi hodijo na sestanke. Volčiči so nam zaigrali igrico, četa se je predstavila z zanimivo kombinacijo kraje zastavic in skavtskega dvoboja, klanovci so predstavili vsak svoj skrbno izdelan plakat, voditelji pa so zaigrali kar tipičen sestanek skvo-ja. Po predstavitvah pa je prišel čas za razmišljanje, puščava. Vsak si je našel svoj kotiček , se udobno zleknil na soncu in eno uro razmišljal o svoji skavtski poti, o tem, kaj mu je všeč, kaj bi morebiti rad izboljšal, novinci pa so napisali pisma obljube. Po piskih, ki jih nekaterih zaradi globokega razmišljanja niso takoj slišali, smo se sčasoma vsi spet zbrali in se po razgreti igri buldoga odpravili na okusno kosilo.
Ko smo napolnili baterije in opravili vse svoje zadolžitve, smo se odpravili na popoldanski pohod po bližnji okolici. Ustavljali smo se na točkah, ki so jih pripravili naši voditelji. Na vsaki točki smo po skupinah opravljali različne naloge in se pri izmišljevanju klica, postavljanju piramid, iskanju in izdelovanju primernih palic za peko večerje in prebijanju skozi prepreke na poti še bolje spoznali in zbližali med seboj, saj so bile skupine namenoma mešane, da ne bi ves čas tičali skupaj le s temi prijatelji, ki smo jih poznali od prej. Počasi smo se vrnili proti hiši, s skupnimi močmi postavili ogenj, po zanimivi, lahko bi rekli pristni skavtski večerji (rezanci z malo juhe)pa smo se po vejah pripravili na obred obljube, ki je potekal naslednji dan. Sledil je še zabavni večer ob res lepem ognju, peka hrenovk in na koncu zaslužen počitek.
V nedeljo nas je prebudilo sonce. Dopoldne smo hitro pospravili hišo, potem pa nam je ostalo ravno še malo časa za pevsko vajo, preden so prišli naši starši in smo začeli s slavnostno mašo. Letošnje leto je bilo zelo uspešno, saj smo imeli obljube v vseh vejah, tako da smo dobro okrepili svoje vrste. Po maši, kjer nas je vse precej pobožalo opoldansko sonce, smo se zatekli v senco pred hišo in se z veseljem spravili na množico dobrot, ki so jih prinesli naši starši. Po sproščenem druženju in skavtskih igrah smo se počasi poslovili in odpeljali vsak v svojo smer. Domov smo prišli utrujeni, rahlo rdečih lic in blatnih hlač, s čudnim občutkom, da je naš dom nekam nenavadno tih, da mami ne zapiska, ko je kosilo na mizi in da gremo spat pod odejo, namesto v spalko. Preživeli smo še en nepozaben vikend, si ustvarili polno spominov in sedaj še težje čakamo na naš poletni tabor.
