Obisk čarovnic
Polni trebuhi (Avtor: )
Spodobi se, da obmorski stegi od časa do časa združimo moči in napišemo nove vrstice v dnevnik medsebojnega sodelovanja. S pisanjem smo začeli na prvo adventno nedeljo na zbirnem mestu v Sežani. Po skupni kavici in zajtrku na Lomu smo nadaljevali pot proti rojstnemu kraju večine slovenskih čarovnic.
V Cerknici smo se najprej spoznali, nato pa razmislili, koliko časa si dejansko vzamemo za pomembne, a večkrat zanemarjane in pozabljene stvari. Ugotovili smo, da preveč hitimo, zato smo se po skupinah počasi podali na pot in razmišljali o Božji bližini, molitvi in zaupanju Jezusu. Na Slivnico so nas peljale različne poti, a vendar smo se na vrhu vsi ponovno srečali. Iz nahrbtnikov smo privlekli sendviče, čokolade in ... surovo meso. Pa ploščo, vžigalice, ajvar in majonezo. Ogenj in žar v snegu so si z zanimanjem ogledovali nekateri mimoidoči, kmalu pa je tudi zadišalo po pleskavicah in čevapčičih. Po urici smeha Adrejevim vicem (ki so bili tako dolgi, da si na koncu že pozabil, kako so se začeli) in klepetu z oskbrnikom koče, ki je razkazal svojo (malce srednjeveško) sekiro in ostalo orožje, smo združili svoje popotniške misli.
Pogovor o moči naše vere je za okni tiho spremljalo intenzivno sneženje. Ker nam je ostala le še urica dnevne svetlobe, smo se hitro odpravili na pot v dolino. Na začetku smo stopali še po pravi poti, vendar pa nas je na novo zapadli sneg dokaj uspešno speljal na brezpotje. Po strmi poti med podrastjem, snegom in drevesnimi debli smo v dolino že kar tekli. Drugače zaradi hudega naklona tako in tako ni šlo :)
Ob prihodu na parkirišče nas je objela trda tema, sneženje ni ponehalo vse do Kozine in naprej, mi pa vseeno že kujemo načrte za podobne snežne podvige. Pa naj še kdo reče, da nas Primorce vedno zebe!
