»Kambodža« ali kako gresta klana iz Homca in AŠ1 na Miklavžev izhod
Skupinska pod smrečico (Avtor: Matevž Cerar)
Ko smo se nagledali in nakepali snega, smo vrgli partijo Ligretta, dokler ni nekdo skrivnostno potrkal na vrata. Bili so klanovci iz Homca. Najprej smo se spoznavali, potem pa smo se razdelili v skupine ter se odpravili raziskovat Ljubljano. Amm, ne, raziskovat »Kambodžo«.
Poiskali smo naslov predsedniške palače, šteli ključavnice na Mesarskem mostu, stopnice pred magistratom, našli Julijo, nakupovali sestavine za večerjo in zajtrk, se povzpeli na nebotičnik, iskali zmajeve sledi… ter uspešno sestavili prav poseben turistični vodič. Nato smo se zbrali Prešernovem trgu in se sprehodili do prostorov Združenja (ja, ZSKSS ima tudi v »Kambodži« pisarno). Skuhali in pojedli smo večerjo in kot se za ta čas spodobi, čakali na Miklavža. In ga tudi dočakali!
Prišel je prav tisti, ta pravi (ne mama in tata), z zlato knjigo črne barve in v spremstvu angelčka ter hudička. Ker smo bili letos zelo pridni, nas je vse obdaril. Z njim smo poklepetali in mu v slovo zapeli pesmico. Ko so se voditelji vrnili (ta čas so namreč Ana, Tomaž in Matevž kidali sneg in žal zamudili Miklavžev obisk) smo se v spremljavi božične glasbe igrali nekaj iger, nato pa s solzami v očeh poslovili od klanovcev s Homca, ki so zapuščali Kambodžo.
Odpravili smo se še na nočni sprehod po zasneženi in z lučkami ožarjeni Kambodži. Ko smo se vrnili, si otresli sneg s čevljev in se pogreli z toplim čajem, smo začeli zopet igrati Ligretto in pri kartah ostali pozno v noč (ni kej, to te res zasvoji).
Zjutraj smo se odpravili k nedeljski sveti maši na Vič ter izhod zaključili z obiskom naše bivše voditeljice Urške in njenega Lukca. Nato pa smo s srebrno puščico (no, na Anino Merivo tudi ne smem pozabit, hvala Meriva od Ane:D) oddirjali domov.
Bilo je lepo. "Kambodža" je res kul! Toplo priporočamo obisk.
