Izlet voda Orlov iz Čete Kamenčki
Mi, Orli iz stega Kamnik 1, smo se odločili naučiti se lovit ribe, ker je bil to en prvih načinov pridobivanja hrane v prazgodovini...
To so slike voda Orlov iz čete Kamenčki (Avtor: Tomi Tomšič)
Začetek je bil ob 9:30 pri frančiškanih, kjer smo (zelo slabo) popravili vodovo skrinjo, nato pa pripravili ribiško opremo ter se odpravili k Mihovc lovit ribe.
Na poti do tja smo se 2x ustavili v trgovini, kjer smo v prve kupili hrano in olje, v druge pa koruzo, ki sem jo jaz pozabil prinesti.
Nato smo prispeli k Mihovc, kjer smo plačali konzumacijo ter se pripravili za ribolov. Profija (Jest pa Vili) sva takoj na začetku ujela vsak svojo ribo, da sva simbolično pričela z ribolovom. Nato se je Vili odločil samostojno lovit ribe na kruh, jaz pa sem ostale člane nučil, kako se to dela na koruzo (ni razlike). Seba je to takoj dojel, ter poskusil ujet ribo. Ujel je šele četrto, 3 so mu pobegnile. Tudi bojan je hitro poštudiral vso taktiko. Vsega skupaj smo ujeli 6 rib:
jaz - 1
Bojan - 1
Seba - 1
Vili - 3
Medtem smo dobili okrepitev, vodnika po okolici ter hkrati moralno podporo. Moj najboljši prijatelj tabornik Suho (Žiga Sušnik). Z njim smo se odpravili v majhen zalivček ob Bistrici. Tam smo se kar neki cajta matral da smo zakurili ogenj z vsemi mogočimi pripomočki. To smo dosegli z izkalno akcijo netiva po gmajni. Ko smo zakurili smo ogenj tudi vzdrževali z vsemi svojimi močmi. Videli smo da bo ogenj vredu, pa smo se spravil čistit ribe. Tist postopek, ko najprej prerežeš spodnji del ribe, jo razpreš ter zagledaš črevesja, želodec, mehur, srce, požiralnik ter še ostale notranje organe, ki jih moraš ven iztrgat lastnoročno. Nagnusno, sam kaj morš, tak je lajf. Ko so bile vse ribe očiščene smo se odločili, da jih bomo spekli na ALU-foliji. Kej je nisem imel s sabo, sem nadzor začasno prepustil Suhotu, ter se odpravil ponjo. Zraven ALU-folije sem prinesel še Milko kot odkupnino vodu. Nato se je naš kuhar Vili posvetil pečenju rib, ter krompirja, ki je bil zavit v folijo ter položen v žerjavico. Čez nekaj časa, ko je bilo vse pripravljeno za pojest smo še zmolili ter navalili na hrano. ni bila ravno za v hotel, vendar po skavtskih merilih je bila odlična. Ko smo pojedli je bila ura približno 16:20, tako da smo hitro pospravili za sabo, v folijo zavili še eno ribo za voditelje, ter se odpravili proti Stranjam. Čas se je hitro iztekal, malo smo mutili po gozdu, malo po travniku, mal po cest, vendar smo prevočasno prišli, kamor nam je bilo naročeno: Pred cerkev v Stranjah, kjer nas je čakala cela četa, ki se nas je razveselila kot še nikoli prej.
Sledilo je srečanje čete ter skavtska maša.
To so slike voda Orlov iz čete Kamenčki (Avtor: Tomi Tomšič)
Na poti do tja smo se 2x ustavili v trgovini, kjer smo v prve kupili hrano in olje, v druge pa koruzo, ki sem jo jaz pozabil prinesti.
Nato smo prispeli k Mihovc, kjer smo plačali konzumacijo ter se pripravili za ribolov. Profija (Jest pa Vili) sva takoj na začetku ujela vsak svojo ribo, da sva simbolično pričela z ribolovom. Nato se je Vili odločil samostojno lovit ribe na kruh, jaz pa sem ostale člane nučil, kako se to dela na koruzo (ni razlike). Seba je to takoj dojel, ter poskusil ujet ribo. Ujel je šele četrto, 3 so mu pobegnile. Tudi bojan je hitro poštudiral vso taktiko. Vsega skupaj smo ujeli 6 rib:
jaz - 1
Bojan - 1
Seba - 1
Vili - 3
Medtem smo dobili okrepitev, vodnika po okolici ter hkrati moralno podporo. Moj najboljši prijatelj tabornik Suho (Žiga Sušnik). Z njim smo se odpravili v majhen zalivček ob Bistrici. Tam smo se kar neki cajta matral da smo zakurili ogenj z vsemi mogočimi pripomočki. To smo dosegli z izkalno akcijo netiva po gmajni. Ko smo zakurili smo ogenj tudi vzdrževali z vsemi svojimi močmi. Videli smo da bo ogenj vredu, pa smo se spravil čistit ribe. Tist postopek, ko najprej prerežeš spodnji del ribe, jo razpreš ter zagledaš črevesja, želodec, mehur, srce, požiralnik ter še ostale notranje organe, ki jih moraš ven iztrgat lastnoročno. Nagnusno, sam kaj morš, tak je lajf. Ko so bile vse ribe očiščene smo se odločili, da jih bomo spekli na ALU-foliji. Kej je nisem imel s sabo, sem nadzor začasno prepustil Suhotu, ter se odpravil ponjo. Zraven ALU-folije sem prinesel še Milko kot odkupnino vodu. Nato se je naš kuhar Vili posvetil pečenju rib, ter krompirja, ki je bil zavit v folijo ter položen v žerjavico. Čez nekaj časa, ko je bilo vse pripravljeno za pojest smo še zmolili ter navalili na hrano. ni bila ravno za v hotel, vendar po skavtskih merilih je bila odlična. Ko smo pojedli je bila ura približno 16:20, tako da smo hitro pospravili za sabo, v folijo zavili še eno ribo za voditelje, ter se odpravili proti Stranjam. Čas se je hitro iztekal, malo smo mutili po gozdu, malo po travniku, mal po cest, vendar smo prevočasno prišli, kamor nam je bilo naročeno: Pred cerkev v Stranjah, kjer nas je čakala cela četa, ki se nas je razveselila kot še nikoli prej.
Sledilo je srečanje čete ter skavtska maša.
+2
