Dan spomina
Pa vemo česa se spominjamo? Žirovski izvidniki in vodnice, ter volčiči, smo to seveda vedeli, to je rojstni dan ustanovitelja skavtstva Lorda Roberta Baden-Powell-a in kot se za tak dan spodobi, smo ga praznovali z orientacijo po žirovski okolici.
Ker nam je bil teren dokaj poznan :-), smo hitro našli cilj - Stržine. Tam nas je čakala trgovina, kjer smo si s prisluženimi žetoni kupili hrenovke, posodo, kuhalnico, moko,...in ostalo potrebno za pravo skavtsko kosilo- twist in hrenovke :). Da smo lažje počakali, smo se najprej okrepčali z enolončnico. V gozdu smo si nabrali drva za ogenj, ga postavili in si na njem spekli težko pričakovano kosilo. Po obedu smo malo posedeli in pogreli na soncu naše polne želodčke, nato smo se še premigali ob igri roverček. Vsi smo zelo uživali in skoraj pozabili na dolgo pot, ki nas je še čakala, vrniti se je bilo namreč treba peš tudi domov (no, ne čisto vsem :-)). Polni novega znanja o Bi. Pi.-ju ter prijetno utrujeni in zadovoljni smo zvečer le še popadali v postelje in sladko zaspali.
(Avtor: )
Ob 8. 45 smo se zbrali pred župniščem. Dobili smo blagoslov in z molitvijo začeli podvig. Volčiči so odšli proti Žirku in nato na Breznico, mi pa smo dobili zemljevide in navodila, ter se odpravili v nasprotno smer. Po vodih so nas spuščali na 15 minut. Začele smo Orke in se hitro zagrizle v breg Žirovskega vrha, kamor je kazal zemljevid. Po vrhu hriba smo v zaporedju iskali orientacijske tačke (dve živi in dve mrtvi), na vsaki smo dobili nalogo: razreševanje morsejeve abecede, merjenje razdalje med dvema količkoma (brez metra), iskanje skrite skavtske opreme in ugibanje pomena skrivnostnega napisa. Za dobro opravljeno nalogo smo dobili žetone, ki so nam kasneje prišli še kako prav.Ker nam je bil teren dokaj poznan :-), smo hitro našli cilj - Stržine. Tam nas je čakala trgovina, kjer smo si s prisluženimi žetoni kupili hrenovke, posodo, kuhalnico, moko,...in ostalo potrebno za pravo skavtsko kosilo- twist in hrenovke :). Da smo lažje počakali, smo se najprej okrepčali z enolončnico. V gozdu smo si nabrali drva za ogenj, ga postavili in si na njem spekli težko pričakovano kosilo. Po obedu smo malo posedeli in pogreli na soncu naše polne želodčke, nato smo se še premigali ob igri roverček. Vsi smo zelo uživali in skoraj pozabili na dolgo pot, ki nas je še čakala, vrniti se je bilo namreč treba peš tudi domov (no, ne čisto vsem :-)). Polni novega znanja o Bi. Pi.-ju ter prijetno utrujeni in zadovoljni smo zvečer le še popadali v postelje in sladko zaspali.
+2