Ali so volčiči našli zaklad na Bledu?
Dober lov vsem, ki spoštujejo postavo džungle!
Tako se je glasil uraden pozdrav Akel iz Kranja in Domžal in led je bil prelomljen. Kmalu po tem, ko nas je avtobus odložil na Bledu so se volčiči iz obeh krdel že začeli loviti za repe ter se dodobra ohovali (beri igrali). A na tihem smo si vsi želeli čim prej na pot za zakladom, zato smo se takoj lotili sporočila, ki nam ga je dostavil džungelski pismonoša Čil. Pacek ptičji pa nam je pustil pismo zakodirano v džungelski pisavi, tako da smo rabili kar nekaj dragocenih minut, da smo razvozlali kam in kako.
Pot nas je vodila iz centra Bleda na bližnji grič (Straža), kjer smo preizkusili naš sluh - igra lovlenja z zavezanimi očmi, nato pa nas je pot vodila čez drn in stn ter tako preizkusila naše spretne šape.
Naslednja naloga je bila vzdržljivost; korak za korakom so nas šape vse težje in počasneje nosile in le stežka smo prišli okoli hriba nazaj do jezera, kjer smo si privoščili kosilo, ki pa nam ga je popestril Domžalski trubadur Beni.
Okrepljeni in pripravljeni na nove izzive smo se podali zakladu naproti. Čakala nas je še zadna preizkušnja: naš smrček - volčiči so morali slediti pravi aromi, da so uspešno zaključili nalogo.
In naenkrat smo našli zaklad! Kar iz neba je padel na nas??
Volčiči so bili zmedeni, kje, kaj, kakšen zaklad? Kmalu smo z skupnimi močmi ugotovili, da se zaklad ne skriva vedno v piratskem zaboju, ali pa da to ni vedno hrana, ampak da je zaklad vsa narava, ki nas obdaja, vsako novo prijateljstvo in vsak dan.