VIDEO: Norost, ki res deluje (Tabor družin 2015 - dodatni termin)
Tabor družin, dodatni termin (Avtor: Klemen Premrl)
Ko sem takrat predlagal ženi, da bi se udeležili tega tabora, se je na moje veliko začudenje strinjala. Vsem šestim družinskim članom je bilo všeč. Letos sem zato spet predlagal, da se za vikend odpravimo v Kočevski Rog in vsi so se takoj strinjali (tudi naša najstnica, saj sem omenil, da gremo letos zadnjič ☺).
Že pred prihodom v tabor smo se morali pripraviti na dve nalogi. Izbrati družinsko ime iz živalskega sveta ter se pripraviti za stojnico na tržnici zdravja. Ime smo bolj ali manj spontano izbrali, saj se nismo mogli zediniti in smo drug drugemu pili kri ... torej smo bili komarji.
Za tržnico zdravja pa se na žalost nismo utegnili kaj dosti pripravljati, zato smo delovali po principu »nekaj vzameš«, pa se bo že razvila dobra zgodba. Čeprav smo se predstavili s predelanimi svinjskimi maščobami in visokokalorično koruzo, lahko rečemo, da je doma pridelana hrana vsekakor bolj zdrava od veleprodukcije na velikih farmah.
Že ob prihodu v tabor smo začutili, da smo se znašli na pravem mestu. Čisto spontano in brez kakršnekoli zadrege smo se spoznali z voditelji in drugimi družinami. S seboj smo imeli en šotor, ki je sprejel samo polovico naše družine. S seboj smo ga vzeli za vsak slučaj (če bo prilika). Z dvojčkoma sem hotel kakšno noč prespati tudi zunaj, saj je to bila njuna velika želja že tedne prej. Pa me je presenetila žena, ki je samoumevno sebe določila za vodjo šotora. Glede na vsa dosedanja leta preživeta z njo, me je ta odločitev zelo čudila (čeprav je v bistvu to njen šotor, ki pa ga ni uporabljala že 15 let).
Kar neverjetno je, s kakšnim zaupanjem smo sodelovali z voditelji, ki jih večina udeležencev do prihoda v tabor sploh ni poznala. Sicer si nisem zapomnil vseh njihovih imen – najpomembnejši dve pa sem si seveda takoj zapomnil – Urška in Pavel sta skrbela za hrano in kuharje je na takih dogodkih res treba spoštovati ☺.
Ker smo bili družina s starejšimi otroki, smo bili takoj pripravljeni pomagati družinam, katerim štiri starševske roke na trenutke niso dovolj. Res smo se zelo dobro razumeli.
Vse bivanje v taboru smo čutili kot en velik oddih, tako da se sploh nismo zavedali,da voditelji izvajajo program po načrtu, ki so si ga zadali. Bilo je vsega dovolj: čveka, starševskega pogovora o problemih vzgoje, na katero večina ljudi gleda z zadržki, druženja ob ognju, …
Še se nameravamo vrniti, pa čeprav bom mogoče moral sam sebe postaviti na laž z obljubo, da bo tokrat res zadnjič ☺.
