Tabor družin – 4. termin
(Avtor: voditelji Tabora družin 2015 - 4.termin)
Vsi trije otroci že sedijo v avtu, skupaj s prtljago, in čakajo, da se odpeljemo še po očka v službo, zatem pa na tabor v Kočevski Rog, ko tik pred zdajci še enkrat preletim navodila voditeljev: "... Skavti prinesite s seboj tudi rutko in kroj," preberem na koncu. Ojoj, kje je že moja rutka??? Stečem po stopnicah in na obešalniku v omari hitro najdem kroj. Ampak rutka ... da ni na podstrešju? Otroci čakajo v avtu, pozni smo, ni več časa za plezanje na podstrešje. V naglici pograbim rutko volčičev, pri katerih sem nekaj časa služila kot voditeljica, ki je slučajno pri roki, in stečem v avto.
Po poti premišljujem, koliko so se stvari spremenile - v moji skavtski preteklosti rutka in kroj nikakor ne bi bila zadnja stvar, na katero bi pomislila pri odhodu na tabor. A s tremi majhnimi otroki in ob nabiranju vseh tistih malih oblačil, čeveljčkov in drobnarij, po pripravljanju naše stojnice za tržnico zdravja v zadnji minuti in skoraj 10 let po tem, ko sem bila zadnjič na kakem skavtskem taboru, so stvari drugačne. Iskreno si moram priznati, da skavtski duh ne "kraljuje" več sredi mojega srca - tli pa še vedno, zato me je vabilo na skavtski tabor za družine tako razveselilo. Da, močno si želim vsaj enkrat vse to doživeti skupaj s svojimi otroki, s svojo družino.
(Avtor: voditelji Tabora družin 2015 - 4.termin)
A že kmalu po prihodu me prične preplavljati - skavtski duh. Zvok piščalke in stanje v krogu (no, z vsemi tavajočimi otročiči je bil včasih bolj podoben omleti ali zvezdi), dvigovanje zastave, skavtska himna, šotori, ogenj, večerja na štoru, oranžne srajce, sproščeni otroci vsepovsod. Vse to prikliče spomine in prebudi duha, prebudi tisti slovesen občutek, prebudi ponos, prebudi občudovanje (stvarstva in Stvarnika) in prebudi željo sodelovati. Služiti. Še vedno sem skavtinja, čeprav je moja rutka ostala na podstrešju.
Z zanimanjem sprva predvsem opazujem dogajanje okrog sebe. Lepo je malce poklepetati z znanimi obrazi in spoznavati nove. Zanimivo je opazovati, kako se naši otroci gibljejo naokrog, vključujejo v dejavnosti in povezujejo z drugimi. Res ne potrebujejo veliko - ogenj, palice, vrv ... In kako domiselna in preprosta je lahko kateheza!
(Avtor: voditelji Tabora družin 2015 - 4.termin)
Tokrat še s posebno hvaležnostjo sprejmem vso ponudbo iz programa - z otroki gradimo hišice za škratke, se v skupini potikamo po travnikih naokrog in spoznavamo zdravilna zelišča, z duhovnim asistentom iščemo, kako nam vse okrog nas govorita narava in Bog. Skoraj pozabila sem že, kako jasno in glasno ... In zelo si želim tudi svojim otrokom odpirati ušesa za to govorico.
In hvaležna sem za vse pripravljene obroke, za vse delo voditeljev in tehničnih. Kot mama in nekdanja voditeljica vem, kaj vse je potrebno, da stvari gladko tečejo. Z veseljem se prepuščam in se po otroško podam v dogodivščine. Z vsem srcem sodelujem v veliki igri - nočem, da nas ujame "onesnažen zrak"! Uživam, ko vidim otroško zavzetost. To je to! Posebej se veselim tržnice zdravja, saj vem, da je vsak od nas pripravil nekaj malega iz svojega življenja, kar lahko deli. Simpatično je, ker smo tako raznovrstni, zato pa tudi naše ideje. In vse skupaj mi je v spodbudo, da tudi mi še bolj pogumno zakorakamo v zdravo smer, ki jo kažejo tudi izkušnje drugih družin.
Težko mi je oditi domov, ker se je vse skupaj šele dobro začelo. Toliko stvari se je prebudilo v nas vseh. In kaj naj sedaj z njimi? Nič, gremo jih živet domov! Ja - bodimo pripravljeni - vedno pripravljeni!
