Sprejem LMB na Dunaju
Luč z veliko začetnico ...
... je danes, v nedeljo, prišla v Ljubljano.
V zgodnem nedeljskem popoldnevu smo jo z Dunaja prinesli v Ljubljano mladi skavti, stari skavti, slovenski zamejski skavti, taborniki in dva predstavnika Mladinskega ceha.
1. Kljub mrazu je Hugo igral na kitaro. (Avtor: Matjaž Maležič)
Judith, deklica iz Avstrije, jo je prinesla iz votline Kristusovega rojstva in jo včeraj na Dunaju prižgala tudi naši Nini in Janu.
Ja, bili smo na Dunaju. Cel bus nas je šel: mladi skavti, stari skavti, slovenski zamejski skavti, taborniki in dva predstavnika Mladinskega ceha. In ker smo bili ena krasna vesela družba, smo naš bus poimenovali kar Bus veselja.
Vso pot je bilo veselo, saj sta obe kitari, Hugova in Rokova, spremljali naše petje. Sandi je spet preskrbel zalogo hrane in med njimi so bili ... 3x lahko ugibate..... jogurti!. Odlični božični jogurti. Hvala Sandi. Dunaj brez naših jogurtov sploh ni pravi Dunaj.
Spet nas je pričakal hladen in razsvetljen s tisoči lučmi, Dunaj namreč, in razsvetljena je bila tudi katedrala sv.Štefana, kjer je bilo ob 4h popoldne slovesno ekumensko bogoslužje in podelitev plamena Luči miru iz Betlehema. Veliko se nas je zbralo v cerkvi, pravzaprav je bila cerkev polna skavtov iz vse Evrope. Veliko pa nas je bilo tudi na škofijskem dvorišču, kjer so nam v mrzlem večeru postregli z vročim čajem, pecivom in kruhki z odličnimi namazi.
Naš dunajski sobotni večer je bil zelo slovenski - v kotu dunajske pivnice je cel bus veselja ves večer prepeval. Zjutraj je bilo seveda težko vstati in Božo z »Auf, auf Kammeraden... » bi bil zelo uporaben. Na poti nazaj je bilo na veselem busu precej tiho.
Samo Luč z veliko začetnico je veselo plapolala v dveh lanternah.
V zgodnem nedeljskem popoldnevu smo prispeli v Ljubljano in se začeli pripravljati na sprejem v stolnici in pred Magistratom. Vendar to je že druga zgodba. Luč z veliko začetnico je med nami in razprodaja miru se lahko začne! Pridružite se nam, saj več kot daš miru naprej, več ga dobiš nazaj!!!
1. Kljub mrazu je Hugo igral na kitaro. (Avtor: Matjaž Maležič)
Ja, bili smo na Dunaju. Cel bus nas je šel: mladi skavti, stari skavti, slovenski zamejski skavti, taborniki in dva predstavnika Mladinskega ceha. In ker smo bili ena krasna vesela družba, smo naš bus poimenovali kar Bus veselja.
Vso pot je bilo veselo, saj sta obe kitari, Hugova in Rokova, spremljali naše petje. Sandi je spet preskrbel zalogo hrane in med njimi so bili ... 3x lahko ugibate..... jogurti!. Odlični božični jogurti. Hvala Sandi. Dunaj brez naših jogurtov sploh ni pravi Dunaj.
Spet nas je pričakal hladen in razsvetljen s tisoči lučmi, Dunaj namreč, in razsvetljena je bila tudi katedrala sv.Štefana, kjer je bilo ob 4h popoldne slovesno ekumensko bogoslužje in podelitev plamena Luči miru iz Betlehema. Veliko se nas je zbralo v cerkvi, pravzaprav je bila cerkev polna skavtov iz vse Evrope. Veliko pa nas je bilo tudi na škofijskem dvorišču, kjer so nam v mrzlem večeru postregli z vročim čajem, pecivom in kruhki z odličnimi namazi.
Naš dunajski sobotni večer je bil zelo slovenski - v kotu dunajske pivnice je cel bus veselja ves večer prepeval. Zjutraj je bilo seveda težko vstati in Božo z »Auf, auf Kammeraden... » bi bil zelo uporaben. Na poti nazaj je bilo na veselem busu precej tiho.
Samo Luč z veliko začetnico je veselo plapolala v dveh lanternah.
V zgodnem nedeljskem popoldnevu smo prispeli v Ljubljano in se začeli pripravljati na sprejem v stolnici in pred Magistratom. Vendar to je že druga zgodba. Luč z veliko začetnico je med nami in razprodaja miru se lahko začne! Pridružite se nam, saj več kot daš miru naprej, več ga dobiš nazaj!!!
+4
