Skavtska šola Življenje v naravi 1 2010
Učenje v najlepši učilnici (Avtor: Lenart Girandon)
Že nekaj časa je minilo, a spomini še dišijo, kot kostanj v tem času. Seveda, spomini na poletje, natančneje spomini na ŽVN!
Reklama za Skavtsko šolo Življenje v naravi je bila gotovo dobra, saj se je govorilo, da se nas je letos prijavilo kar okoli 50. Kakšna številka!
Napoved za teden od 20. – 24. avgusta je bila lepa, 25.-ga, ko smo zaključevali, pa so napovedali dež. Inštruktorji so nas prepričevali, da je v Rogu zelo pogosto dež in da tudi nam ne bo ušel. A cel teden nas je spremljalo sonce. Pa saj drugače ni moglo biti, ko je vsak od nas dodal svoj žarek. Zadnji dan nas je le malo poškropilo, a to le zato, da bo seme lahko raslo.
Moram reči, da je bil to res bogat teden. Natrpan, a ni mi bilo žal niti kaplje potu. Vsak dan so se dopoldan in popoldan odvijale delavnice. Prvi dan smo se spoznali z bivaki, potem pa še z vozli, ognji, prvo pomočjo, orientacijo, vezavami, varnostjo pri delu, dendrologijo, zgradbarstvom ter užitnimi rastlinami.
Kosila in večerje smo si večinoma pripravljali sami in na našem jedilniku se je našlo vse od rib, kočevske juhe, piščanca, vlivancev, pekli pa smo tudi kruh. Bali smo se, da bo to prvič na skavtih, ko ne bomo dobili makaronov, a na srečo so nas predzadnji dan razveselili tudi s tem.
Tudi večeri so bili nekaj posebnega. Ponavadi smo skavti navajeni večerov ob ognju s kitaro. Tokrat smo se malo spoznali z nekaterimi našimi čutili in sicer s sluhom, tipom in vonjem. Naj omenim samo, da smo en večer uživali v savni, ko smo iz sebe spustili vso umazanijo, ki se je nabirala v plasteh vsakega dne.
Na koncu nas je čakal tako teoretični kot praktični preizkus. To je pa tako kot v šoli, boste rekli? Ja, saj se temu reče skavtska šola. Vendar je bilo veliko bolje kot v šoli, na katero najprej pomislimo ob tej besedi. Prvo kot prvo smo se sami odločili, da gremo, poleg tega pa so se z nami z navdušenjem in z resnično željo nas nekaj naučiti ukvarjali izvrstni inštruktorji.
A nenazadnje, inštruktorjem ni bilo pomembno, da smo naredili izpit, ampak da so v nas prebudili zanimanje, ki je morda do sedaj v nas spalo. Zanimanje, da bomo na posameznih področjih sami naprej raziskovali in da se bomo v naravo ter svet okoli nas zazrli z odprtimi očmi, saj bomo le tako lahko opazili, kakšno bogastvo nas obdaja.
