Pazite, klopi
V našem stegu smo se pred kratkim pogovarjali, da bi skavte cepili proti klopom in ker vemo, da se bliža pomlad in z njo čas, ko se skavti odpravimo v naravo, kjer se lahko srečamo s temi nadležnimi žuželkami, smo se odločili, da tudi druge skavtske brate in sestre seznanimo z boleznimi, ki jih prinašajo klopi. Članek o tem je napisal zdravnik iz naše okolice, preberete pa si ga lahko v nadaljevanju.
Na sestanku s starši ste nekateri predlagali cepljenje proti klopom. Čas za cepljenje je pravi, zato vam dajemo nekaj informacij o boleznih, ki jih prenašajo klopi in o cepljenju.
V Sloveniji klopi prenašajo tri različne bolezni:
-klopni meningoencefalitis (KME)
-boreliozo Lyme
-erlihiozo
Prvi dve bolezni sta v našem domačem okolju pogosti, tretja pa se pojavlja bolj redko.
Klopni meningoencefalitis
Izraz meningoencefalitis pomeni vnetje možganskih ovojnic in možganov. Bolezen povzroča virus in zanjo ni zdravil. V Sloveniji so klopi okuženi v trikotniku, ki poteka od Jesenic, čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji do Zidanega Mosta, Celja, čez Šentjur proti Hrvaški. V Sloveniji letno zboli 6–15 oseb na 100000 ljudi. Pojavlja se od maja do oktobra, največ julija. Obolevajo lahko tudi gozdne in domače živali. Gozdne živali, predvsem mali glodalci, so tiste, na katerih se okužijo klopi.
Bolezen nalezemo pri ugrizu klopa ali kakšne žuželke, ki pije kri. Izjemoma jo lahko dobimo, če pijemo neprekuhano mleko bolne koze, ovce ali krave.
Preden se pojavijo znaki bolezni mine 7–14 dni od ugriza. Potek je nato ponavadi v dveh fazah. V prvi fazi so znaki neznačilni: vročina, slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, smrkanje, bolečine v trebuhu, driska. Težave trajajo kake 4 dni (1–8), nato se pomirijo. Po približno tednu dni (1–20) se pojavi druga faza bolezni. Prične se z visoko vročino čez 39° C, glavobolom, slabostjo in bruhanjem. Tem se pridružijo še zaspanost, tresenje rok in jezika, motnje govora, lahko motnje zavesti do kome. Včasih so prisotni krči (kot pri božjasti), včasih pa paralize okončin ali cele polovice telesa. Zaradi okvar možganskih centrov za dihanje ali delovanje srca bolnik lahko tudi umre. Smrtnost je 1–2%, na srečo otroci ponavadi ne umirajo. Paralize ostanejo pri 3–11% bolnikov. Ostali bolniki se pozdravijo. Za diagnozo bolezni potrebujemo pregled krvi in možganske tekočine. Krvni izvidi so ponavadi normalni, možganska tekočina pa pokaže znake virusnega meningitisa. Iz obeh tekočin lahko dokažemo virus. Po nekaj tednih lahko v krvi pokažemo porast protiteles proti virusu KME.
Uspešnega vzročnega zdravljenja ni, zato lahko bolniku le lajšamo težave.
Ker ni ustreznih zdravil, je toliko pomembnejše preprečevanje bolezni. Za preprečevanje KME imamo uspešno cepivo. Svetujemo ga vsem tistim, ki se veliko gibajo v naravi, saj je pri njih možnost okužbe večja. Cepljenje ni v programu obveznega cepljenja, zato ga je potrebno plačati. Izvaja ga Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju (telefon 20 17 100, naročajo na delavnike med 7. in 13. uro) pozimi in zgodaj spomladi. Sestoji se iz dveh cepljenj v razmaku enega meseca in tretje doze eno leto po drugi injekciji. Cepljenje ščiti 5 let, zato ga je potrebno ponavljati vsakih pet let (po eno injekcijo). Za cepljenje moraš biti zdrav (brez okužb) in ne smeš biti alergičen na jajca. Cena ene injekcije je 22€ (5500 SIT).
Borelioza Lyme
Ime je dobila po mestecu Lyme v Connecticutu v ZDA, kjer so pri prebivalcih prvič uspeli dokazati povzročitelja, bakterijo z imenom Borelija. Bolezen je ozdravljiva z antibiotiki, vendar je v poznejših stadijih težko postaviti diagnozo, saj bolezen oponaša številne druge bolezni, zdravljenje je dolgotrajno in v obliki vsakodnevnih injekcij. Vsako leto v Sloveniji zboli 10–20 oseb na 10000 ljudi. Poleg klopov Borelio prenašajo tudi nekatere druge žuželke, ki pijejo kri. Bolezen poteka v dveh stadijih. Kot prvi znak se teden do tri tedne po vbodu klopa na mestu pika pojavi rdečina, ki se širi navzven in na sredini velikokrat zbledi, tako da vidimo obroč, ki je vse večji. Rdečini pravimo eritema kronikum migrans. To je edina oblika bolezni, ki je pri otrocih ozdravljiva s sirupi ali tabletami, zato mesto vboda klopov vedno opazujemo!! V istem obdobju se lahko pojavi oteklina na prsni bradavici ali na ušesni mečici. Pravimo ji limfocitom. Če v tem času bolezni ne zdravimo, bakterije pridejo v kri in se razsujejo po celem telesu, kjer lahko povzročajo številne težave.
Na koži vidimo lahko številne eriteme, lahko pride do bolečega stanjšanja kože na konicah prstov.
Zelo pogost je borelijski meningitis, ki so mu velikokrat pridružene paralize obraznega živca ali drugih živcev. Možne so motnje spanja, koncentracije, spomina, čustvena neuravnovešenost, na koncu pa prava psihična bolezen, bolezen podobna multipli sklerozi, demenca, trajne paralize …
Na srcu se pojavijo motnje srčnega ritma in vnetja srčne mišice.
Na očeh vidimo vnetja veznice, šarenice in žilnice – vid je lahko ogrožen.
Precej pogosto je tudi vnetje na sklepih. Najprej sklep lahko samo boli, potem pa postane topel in zatečen. Prizadete so lahko tudi mišice, ki so lahko samo nekoliko boleče, lahko pa so vnete: otečejo in so hudo boleče. Borelija lahko povzroča blago vnetje jeter.
Bolezen se lahko kaže kot stalna utrujenost z rahlo povišano temperaturo, glavoboli in mišičnimi bolečinami.
Bolezen se v nosečnosti lahko prenese z matere na plod.
Vsi ljudje nimajo vseh znakov, možne pa so prav vsakršne kombinacije znakov.
Bolezen se zdravi z antibiotiki: dokler ni razsuta, lahko s tabletami ali sirupi, ko pa pride do razsutja, pa z injekcijami 2–3 tedne. Bolezen, ki je dolgo ne zdravimo, lahko pušča trajne posledice, večinoma pa težave po zdravljenju izginejo. Smrtni primeri so zelo redki. Cepljenja ni.
Erlihioza
Bolezen je redko vročinsko obolenje, ki je bilo v Evropi prvič dokazano leta 1996 prav v Sloveniji.
Klopne bolezni so nevarne ali pa prinesejo vsaj veliko neprijetnosti. Pomembno je preprečevanje. Klope lahko odženemo s sredstvi, ki preprečujejo pike klopov in drugih insektov (Autan, Off ). Po grmovju se plazimo v dolgih hlačah in z zapetimi dolgimi rokavi. Po prihodu iz gozda naj nas nekdo pregleda, natančno je treba pregledati rob lasišča in kožne gube. Kadar imamo klopa, ga je treba odstraniti čim hitreje, saj vsaj pri Boreliji s tem zmanjšujemo možnost okužbe. Klopa najprej namažemo z oljem ali kremo, zelo dobro se obnese tudi aceton (odstranjevalec laka za nohte): z njim napojeno vato držimo na klopu. Pri tem delu ne hitimo (najmanj 10 minut), tako da klopa ubijemo. Vzamemo pinceto, klopa primemo in ga vrtimo v nasprotno smer kazalca na uri, dokler ne popusti. Če se trup odtrga in glavica ostane, jo pustimo, da kasneje odpade sama. Mesto vboda klopa opazujemo 2–3 tedne, če se pojavi rdečina, gremo k zdravniku. Cepljenje proti klopnemu meningitisu prepreči to bolezen, zapleti pri cepljenju so izjemno redki.
dr. Franci Krajnik
V Sloveniji klopi prenašajo tri različne bolezni:
-klopni meningoencefalitis (KME)
-boreliozo Lyme
-erlihiozo
Prvi dve bolezni sta v našem domačem okolju pogosti, tretja pa se pojavlja bolj redko.
Klopni meningoencefalitis
Izraz meningoencefalitis pomeni vnetje možganskih ovojnic in možganov. Bolezen povzroča virus in zanjo ni zdravil. V Sloveniji so klopi okuženi v trikotniku, ki poteka od Jesenic, čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji do Zidanega Mosta, Celja, čez Šentjur proti Hrvaški. V Sloveniji letno zboli 6–15 oseb na 100000 ljudi. Pojavlja se od maja do oktobra, največ julija. Obolevajo lahko tudi gozdne in domače živali. Gozdne živali, predvsem mali glodalci, so tiste, na katerih se okužijo klopi.
Bolezen nalezemo pri ugrizu klopa ali kakšne žuželke, ki pije kri. Izjemoma jo lahko dobimo, če pijemo neprekuhano mleko bolne koze, ovce ali krave.
Preden se pojavijo znaki bolezni mine 7–14 dni od ugriza. Potek je nato ponavadi v dveh fazah. V prvi fazi so znaki neznačilni: vročina, slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, smrkanje, bolečine v trebuhu, driska. Težave trajajo kake 4 dni (1–8), nato se pomirijo. Po približno tednu dni (1–20) se pojavi druga faza bolezni. Prične se z visoko vročino čez 39° C, glavobolom, slabostjo in bruhanjem. Tem se pridružijo še zaspanost, tresenje rok in jezika, motnje govora, lahko motnje zavesti do kome. Včasih so prisotni krči (kot pri božjasti), včasih pa paralize okončin ali cele polovice telesa. Zaradi okvar možganskih centrov za dihanje ali delovanje srca bolnik lahko tudi umre. Smrtnost je 1–2%, na srečo otroci ponavadi ne umirajo. Paralize ostanejo pri 3–11% bolnikov. Ostali bolniki se pozdravijo. Za diagnozo bolezni potrebujemo pregled krvi in možganske tekočine. Krvni izvidi so ponavadi normalni, možganska tekočina pa pokaže znake virusnega meningitisa. Iz obeh tekočin lahko dokažemo virus. Po nekaj tednih lahko v krvi pokažemo porast protiteles proti virusu KME.
Uspešnega vzročnega zdravljenja ni, zato lahko bolniku le lajšamo težave.
Ker ni ustreznih zdravil, je toliko pomembnejše preprečevanje bolezni. Za preprečevanje KME imamo uspešno cepivo. Svetujemo ga vsem tistim, ki se veliko gibajo v naravi, saj je pri njih možnost okužbe večja. Cepljenje ni v programu obveznega cepljenja, zato ga je potrebno plačati. Izvaja ga Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju (telefon 20 17 100, naročajo na delavnike med 7. in 13. uro) pozimi in zgodaj spomladi. Sestoji se iz dveh cepljenj v razmaku enega meseca in tretje doze eno leto po drugi injekciji. Cepljenje ščiti 5 let, zato ga je potrebno ponavljati vsakih pet let (po eno injekcijo). Za cepljenje moraš biti zdrav (brez okužb) in ne smeš biti alergičen na jajca. Cena ene injekcije je 22€ (5500 SIT).
Borelioza Lyme
Ime je dobila po mestecu Lyme v Connecticutu v ZDA, kjer so pri prebivalcih prvič uspeli dokazati povzročitelja, bakterijo z imenom Borelija. Bolezen je ozdravljiva z antibiotiki, vendar je v poznejših stadijih težko postaviti diagnozo, saj bolezen oponaša številne druge bolezni, zdravljenje je dolgotrajno in v obliki vsakodnevnih injekcij. Vsako leto v Sloveniji zboli 10–20 oseb na 10000 ljudi. Poleg klopov Borelio prenašajo tudi nekatere druge žuželke, ki pijejo kri. Bolezen poteka v dveh stadijih. Kot prvi znak se teden do tri tedne po vbodu klopa na mestu pika pojavi rdečina, ki se širi navzven in na sredini velikokrat zbledi, tako da vidimo obroč, ki je vse večji. Rdečini pravimo eritema kronikum migrans. To je edina oblika bolezni, ki je pri otrocih ozdravljiva s sirupi ali tabletami, zato mesto vboda klopov vedno opazujemo!! V istem obdobju se lahko pojavi oteklina na prsni bradavici ali na ušesni mečici. Pravimo ji limfocitom. Če v tem času bolezni ne zdravimo, bakterije pridejo v kri in se razsujejo po celem telesu, kjer lahko povzročajo številne težave.
Na koži vidimo lahko številne eriteme, lahko pride do bolečega stanjšanja kože na konicah prstov.
Zelo pogost je borelijski meningitis, ki so mu velikokrat pridružene paralize obraznega živca ali drugih živcev. Možne so motnje spanja, koncentracije, spomina, čustvena neuravnovešenost, na koncu pa prava psihična bolezen, bolezen podobna multipli sklerozi, demenca, trajne paralize …
Na srcu se pojavijo motnje srčnega ritma in vnetja srčne mišice.
Na očeh vidimo vnetja veznice, šarenice in žilnice – vid je lahko ogrožen.
Precej pogosto je tudi vnetje na sklepih. Najprej sklep lahko samo boli, potem pa postane topel in zatečen. Prizadete so lahko tudi mišice, ki so lahko samo nekoliko boleče, lahko pa so vnete: otečejo in so hudo boleče. Borelija lahko povzroča blago vnetje jeter.
Bolezen se lahko kaže kot stalna utrujenost z rahlo povišano temperaturo, glavoboli in mišičnimi bolečinami.
Bolezen se v nosečnosti lahko prenese z matere na plod.
Vsi ljudje nimajo vseh znakov, možne pa so prav vsakršne kombinacije znakov.
Bolezen se zdravi z antibiotiki: dokler ni razsuta, lahko s tabletami ali sirupi, ko pa pride do razsutja, pa z injekcijami 2–3 tedne. Bolezen, ki je dolgo ne zdravimo, lahko pušča trajne posledice, večinoma pa težave po zdravljenju izginejo. Smrtni primeri so zelo redki. Cepljenja ni.
Erlihioza
Bolezen je redko vročinsko obolenje, ki je bilo v Evropi prvič dokazano leta 1996 prav v Sloveniji.
Klopne bolezni so nevarne ali pa prinesejo vsaj veliko neprijetnosti. Pomembno je preprečevanje. Klope lahko odženemo s sredstvi, ki preprečujejo pike klopov in drugih insektov (Autan, Off ). Po grmovju se plazimo v dolgih hlačah in z zapetimi dolgimi rokavi. Po prihodu iz gozda naj nas nekdo pregleda, natančno je treba pregledati rob lasišča in kožne gube. Kadar imamo klopa, ga je treba odstraniti čim hitreje, saj vsaj pri Boreliji s tem zmanjšujemo možnost okužbe. Klopa najprej namažemo z oljem ali kremo, zelo dobro se obnese tudi aceton (odstranjevalec laka za nohte): z njim napojeno vato držimo na klopu. Pri tem delu ne hitimo (najmanj 10 minut), tako da klopa ubijemo. Vzamemo pinceto, klopa primemo in ga vrtimo v nasprotno smer kazalca na uri, dokler ne popusti. Če se trup odtrga in glavica ostane, jo pustimo, da kasneje odpade sama. Mesto vboda klopa opazujemo 2–3 tedne, če se pojavi rdečina, gremo k zdravniku. Cepljenje proti klopnemu meningitisu prepreči to bolezen, zapleti pri cepljenju so izjemno redki.
dr. Franci Krajnik
