Kaj imajo skupnega: zajček, vzgojni namen, palica, korenček, lokostrelstvo, klekljanje in Mojzes??
V soboto zjutraj smo se odpravili v ta kraj, ki je za različne regije različno oddaljen: Žiri so oddaljene le dobre pol ure, medtem pa je do Beltincev kar slabe 3 ure - vsekakor pa je vožnja do njega zaznamovana s številnimi ovinki in lepo pokrajino.
Zbralo se nas je dobrih 50 voditeljev, vedno pripravljenih na nove izzive in akcijo. Dan smo začeli s katehezo, v kateri nam je kaj kmalu postalo jasno, kaj imata skupnega Mojzes in zajček. Tema državnea srečanja voditeljev veje izvidnikov in vodnic (DSV IV) je namreč bila: v katerem grmu tiči zajec, čez vse srečanje pa nas je spremljala rahlo prirejena svetopisemska zgodba o Mojzesu, v kateri je nastopal tudi zajček, ki nam je že znano zgodbo predstavil v rahlo drugačni, bolj skavtski luči.
Katehezi je sledila domiselna velika igra na temo egiptovskih nadlog, tej pa okusno kosilo.
Po kosilu marsikoga prime, da bi malo polenaril, a na srečo za takšne neumnosti ni bilo časa. Kaj kmalu smo se med seboj pomerili v odbojki, roverčku ter zanimivi športni igri, ki jo je izumilo državno vodstvo (nekakšen hibrid med igro med dvema ognjema in roverčkom).
Seveda nismo skrbeli le za svojo telesno pripravljenost, saj smo se po športnih igrah lotili precej težje naloge. Razdeljeni v skupine smo pripravljali predstavitve postaj malce drugačnega križevega pota. Vsaka skupina je v celoti predstavila postajo - tako grafično kot tudi literarno.
Delo smo morali prekmalu prekiniti, saj smo dobili pomemben obisk. Ta nam je predstavil še pomembnejšo temo - letošnji vzgojni namen, ki smo ga s pomočjo članov poverjeništva za program (POPR) podrobneje spoznali in ga bomo tudi veliko lažje izvajali.
Dan smo zaključili s sveto mašo. Tudi ta je bila vseprej kot običajna. Skoraj do potankosti je posnemala tisto izpred dobrih 2000 let. Tisto, ki jo je Jezus na veliki četrtek obhajal s svojimi učenci, v mestecu Jeruzalem. Med mašo smo se odpravili na prosto in na poseben način ob našem križevem potu začutili pot k odrešenju.
Večer, ki je sledil maši, je vsak izmed nas preživel drugače - s petjem, debato, igranjem kart,… počasi smo se vsi odpravili spat spanje pravičnega.
Naslednje jutro smo se zbrali v slovesnem kvadratu, v katerem je naše Združenje postalo bogatejše za 8 imenovanih voditeljev veje IV. Slednji s(m)o bili prikrajšani za nočni spanec, saj s(m)o pred imenovanji opravili še manjši izziv.
Dopoldne so nam popestrile izredno raznolike in zanimive delavnice; lahko smo se preizkusili v kaligrafiji, igrali paint-ball, spoznavali vrvno tehniko, preverili svoje znanje orientacije, preizkusili svojo natančnost v lokostrelstvu ali se urili v stezosledstvu, na test pa smo lahko postavili tudi našo potrpežljivost pri klekljanju.
Po kosilu smo se, veseli, da smo spet videli stare prijatelje in morda spoznali kakšnega novega, predvsem pa zadovoljni, da smo razširili svoja obzorja, srečni odpravili domov - novim dogodivščinam naproti.
Več fotografij najdeš tukaj.