Just another brick in the wall?!
Skupinska (Avtor: Katarina)
Več kot 40 skavtov je dva vikenda v oktobru (15. – 17. 10. in 21. – 24. 10. 2010) preživelo na Taborni šoli Združenja 2010, v dobri skavtski družbi, odkrivanju novih in uporabnih znanj ter gradnji novih prijateljstev.
Prvi vikend je potekal na Uskovnici. Že pred prihodom smo več tednov razmišljali o naši domači nalogi – spisu, kako so nas vzgajali doma, v šoli, drugod… Delček različnih vzgojnih navad smo doživeli med učnimi urami gradbeništva, slovenščine, telovadbe in spoznavanje narave in družbe, ki so sledile uvodnemu plazenju skozi tunel, pobiranju opek ter zidanju zidu, ki nas je tiho spremljal skozi oba dela TŠ. Po zamenjavi rutic pa smo se podali na pot znanja, kjer smo spoznavali delovanje našega Združenja, obnovili svoje znanje skavtske metode, duhovnosti in se naučili pihati mehurčke… Na tem potovanju po znanju pa so nas obiskali različni gostje, ki so bili bolj ali manj pomembni mejniki v vzgoji : Don Bosko, Seton, Montessori, neki SS-ovec …
V soboto nas je presenetil prvi sneg, ki je bil odličen za kepanje; malo manj pa smo bili navdušeni nad njim, ko še nismo vedeli, če bomo sploh lahko odšli domov. Prvi vikend smo zaključili v Zgornjih Gorjah s sveto mašo, domov pa smo odšli kar z zelenimi rutkami – saj se je naša TŠ nadaljevala tudi doma. Tako smo med tednom po ključnih skupinah pripravljali basen za zabavni večer ter urejali svoje misli in ideje do naslednjega vikenda
V četrtek smo se dobili na drugem koncu Slovenije – na Brinjevi Gori nad Zrečami. Po uvodni sveti maši smo po skavtsko zakurili ogenj s kresilom, nato pa nadaljevali naše izobraževanje. Značilnosti drugega vikenda so bile lizike, s katerimi nas je pridno zalagal Kahrlitas :), pa seveda SVOD (Medved, Lisjak, Merjasec, Volk, Dihurček in Zajček), ki so nam dali kar nekaj koristnih nasvetov. Večeri so se zaključevali ob zvokih kitare in petja, in prehitro je prišla nedelja. Še preden smo zares odšli domov smo dobili svoje rutke in s skupnimi močmi (in s podrtim drevesom) podrli naš zid, ki je predstavljal neko vsiljeno enakost, omejevanje svobode in nezmožnost sprejemanja različnosti ter vzeli svojo opeko domov, da nas bo spominjala, da ni dovolj samo podiranje zidov z namenom porušiti in uničiti vse, kar nas omejuje*, ampak preseči svoje želje po uničenju, da bi iz nastalih ruševin lahko zgradili nekaj, kar ne omejuje, ampak povezuje.
* glej povezavo
