O Voditeljih, ki bodo sadili drevesa
(Avtor: SVOD TŠ metoda PP)
Naša pot se je začela na Slivniškem Pohorju pri gostišču Veronika. Vsi udeleženci ter eden izmed tehnične ekipe, ki se je delal, da je udeleženec, smo polni pričakovanj čakali SVOD taborne šole. Ti so nam ukradli rutke, nas pustili brez zemljevidov, ter v stilu pobega iz zapora odpeljali proti naši prvi lokaciji Framski slap.
Kljub popolnemu pomanjkanju poznavanja terena, smo skupaj z dvema zdravnikoma, eno sestro ter dvema upokojencema, našli slap. Pri slapu smo z menjavo rutke začeli zgodbo, za katero še nismo vedeli, da bo prinesla tako dobra prijateljstva in še bolj nore zgodbe.
Pot nas je odpeljala proti sv. Arehu, kjer smo začeli naše izobraževanje o veji PP (popotniki in popotnice). Proti večeru smo se še razporedili v manjše klane, si postlali najlepše postelje pod zvezdami in zaspali z istimi mislimi: to bo noro dober teden!
Naslednje jutro smo načeli še dve pomembni temi, Mladostnik v veji PP in Skavtska metoda, ter se po odličnem kosilu počasi odpravili proti naši naslednji lokaciji - Črnem jezeru. Jezero, za katerega smo kaj hitro spoznali, da je dejansko črne barve, nam je ponudilo ohladitev, prelep razgled ter odlično točko za popoldansko temo voditelji v veji PP. Kljub temu, da je bila tema ekstremno zanimiva, nam je večer ob jezeru polepšal naključni mimoidoči fantek, ki nam je brez sramu priznal, da je njegova mami tako debela, da lahko spi na njej, ter da on nikoli ne bo skavt, saj ima veliko večje plane in špara za igračo s super močmi.
V jutru smo se odpravili proti Rogli, bolj točno na dno proge Jurgovo. Čez dan smo spoznavali, kako načrtovati, kako vzpostaviti skupnost ter kakšna je vloga voditelja PP v SKVO (skupnost voditeljev). Lahko bi rekli, da je bil dan takšen, kakor vsi ostali. Prešvicane majice, odlične teme, še boljše kosilo ter par minut prostega časa za igranje kitare. Kar pa nam je prinesla noč, ni nihče pričakoval.
Proti večeru, ko smo dobili navodila, naj uprizorimo popolnega in realnega FIDOta (fant in dekle odhoda), pa se je dan spremenil v nepričakovano dogodivščino. Vsi smo se pridno lotili izpopolnjevanja navodil, dokler nismo začutili prvih kapelj dežja. Iz čiste skavtske previdnosti smo dali vse nahrbtnike na kup ter jih pokrili s plahto, sami pa se odeli v šotorke ter pelerine. Ker nam je dež pokvaril plane, smo kot ponavadi prijeli v roko kitaro ter v dežju začeli prepevati. Skavtski duh je zaživel v nas in nam dal energije, da smo v ekstremno hudi nevihti prepevali in vsi skupaj skakali pod eno plahto okoli 3 ure. Prav čutiti je bilo, da nismo sami. Naši voditelji so seveda kot super heroji situacijo rešili in nam zrihtali streho nad glavo.
Povezani s to noro dogodivščino so naslednji dnevi leteli kot po tekočem traku, saj smo se resnično počutili kot zelo povezana skupnost. Že takoj naslednji dan smo se po jutranjih temah ter kosilu odpravili na potep, kjer smo spoznavali čudesa Lovrenških jezer, prelepe planine in na koncu prespali v bližini Ribniškega jezera.
V jutranjih urah petka, so se nam na taborno šolo pridružile Alenka, Barbara, Martina in Katarina. Katarina nam je kot prva predstavila projekt Vzgoja za poklic, nato pa smo spoznali še različne metode gostiteljstva (art of hosting). Proti večeru smo še načeli temo duhovnosti.
Bolj ko smo se bližali uri za spanje, bolj se je začelo vse okoli nas bliskati, zato smo se zaradi odlične izkušnje izpred dveh dni odločili, da si tokrat hitreje poiščemo streho nad glavo. Ko so voditelji našli prenočišče v dolini, so nas po skupinah peljali dol, ostali pa smo se v dolino odpravili peš. Po dveh rundah nas je ostalo le 8 moških, ki smo se odločili, da bomo v dolino tekli. Saj veste, kako pravijo, da "tudi moški potrebujejo na vsake toliko svoje moške trenutke", zato smo se po tehtnem premisleku odločili, da bomo v dolino tekli v gatah. Ponovno je v nas zavladala neka nevidna energija in skupaj smo tekli, dokler nas ni pobral naš preljubi tehnični Matija, ki pa je doživel šok, ko je videl, koga bo moral peljati v dolino.
Ponovno s streho nad glavo smo se naspali in v jutru nadaljevali s programom. Ker smo malo zašli iz poti, smo se že zgodaj odpravili na pot ter z velikim navdušenjem zarinili v hrib, proti lovski koči nad Vuhredom, kjer smo imeli še dve temi. Z zavedanjem, da se naše druženje bliža koncu, smo zadnji večer proslavili ob ognju, s tortiljami, torto in skavtskim šampanjcem. Ob ognju smo se začeli prav zavedati, da v vseh nas tli skavtski duh. Skavtski duh, ki ga moramo negovati ter predajati naprej.
Skozi teden so se med nami spletle posebne vezi. V enem tednu smo spoznali, da smo bolj povezani, kot bi si lahko kdor koli mislil. Skupaj s pozitivnim pogledom na našo skavtsko pot smo zaključili taborno šolo in se v dežju odpravili domov.
Sedaj lahko le posadimo vse želode, ki smo jih dobili na taborni šoli, med naše klanovce. Z misijo, da zraste kar se da veliko zdravih in lepih klanovcev, se vsi udeleženci zahvaljujemo SVODu taborne šole. Hvala vam!
