Čuj ti, idi! ali taborna šola Metoda PP
Zaupanje (Avtor: Izidor Bitenc)
24.7. se je začelo (ne)pričakovano popotovanje vseh nas, ki smo si zaželeli letos opraviti taborno šolo Metoda PP. Zbrali smo se na železniški postaji v Kamniku, kjer smo dobili prva navodila. Ker nekateri navodil ne poslušajo dosledno, so že po 50 m poti zavili v napačno smer (proti ljubljanskim Žalam), vendar nam je nato le nekako uspelo priti do kamniških Žal in tam nas je že pričakala prva kateheza, ki nas je zavezanih oči popeljala na 200m dolgo pot, da smo lahko občutili, kako je bilo Savlu, ko je oslepel po pogovoru z glasom iz neba.
Nekako tako je izgledal uvod v naš uka, doživetij, ter smeha in pesmi poln teden. Po začetni sramežljivosti med šolarčki samimi in prav tako tudi med šolarčki in SVODom, ki je vodil in usmerjal potek taborne šole, se je vzdušje vsak dan povzpelo za vsaj 123% in tako smo bili proti koncu taborne šole že uigrana ekipa - kot kakšni »ta zaresni« klanovci, ki so se celo leto dobivali na srečanjih in počasi gradili medsebojne odnose.
Po uvodnih temah in neverjetno okusni čorbi je sledil odhod na pot, ki nas je tekom celotne taborne šole vodila od Kamnika pa do Velenjskega jezera. Med potjo so imeli voditelji vsak dan za nas pripravljene različne teme, hkrati pa smo se podali na epopejado s svetim Pavlom, ki nas je do konca taborne šole spremljal v katehezah in nas opremili s svojo popolno bojno opremo.
Skozi celoten teden se je zvrstil še nabor različnih, povsem po skavtski tradiciji obarvanih jedi, navihanih pesmi, ogromnih in bolečih žuljev, hektolitrov švica, takšnih in drugačnih pogovorov, osebnih spremljanj, hudomušnih pripetljajev, predvsem pa smeha in dobre volje.
Mnogim bodo v dobrem spominu zagotovo ostali zadnji pravi potep z zanimivimi pogovori pozno v noč, obilna zadnja večerja ter po njej zabavni večer z bruhanjem ognja in prikazom pevskega ter improvizatorskega talenta, prepevanje Zmelkoow, seznanitev z bodočim načelnikom, srečanje s klarisami …
Preden smo odšli vsak po svoje služit in razdajat znanje svojim klanovkam in klanovcem, smo si seveda še obljubili, da se še čim prej srečamo in spet skupaj ušpičimo kakšno neumnost.
