Črno-beli? Ne, POBARVANI! (VIDEO)
(Avtor: Klemen Premrl)
Ob zajtrku so si PP iz različnih koncev Slovenije izmenjevali še dokaj sramežljive poglede, vendar pa so takoj po dvigu zastave že navezali prvi pravi stik in vzdušje je skozi bacilasto igro postalo zelo sproščeno. V pisanih majčkah smo se nato kar hitro lotili dela. Dvesto parov rok je pometalo, grabilo, odnašalo smeti, sekalo in na druge načine lepšalo staro vojašnico in njeno okolico. Kup smeti in odpadnega materiala se je večal, dela pa je počasi zmanjkovalo. Na počiščenih travnikih okoli obzidja smo si postavili bivake, se po odličnem kosilu prepustili zgodovinskim minutkam in tako spoznali preteklost kraja, ki smo ga s svojim delom prebarvali v lepše odtenke.
Popoldan smo zapolnili z delavnicami v sklopu agore, kjer je imel vsak klanovec priložnost izraziti svoje mnenje. Raziskovali smo področja razvoja, razpravljali o skavtih, voditeljih, veji PP, aktivnostih, ki nas zanimajo in ostalih temah, pomembnih za našo vejo in celotno Združenje.
Sonce se je skrilo in temperatura je padla, zato smo se segreli čisto po skavtsko, s tabornim ognjem in plesom pod odrom, ko smo se še bolj povezali med seboj.
Pred spanjem pod zvezdami smo večer zaključili v čarobnem soju barvnih svečk, prižganih na bakli, ki smo jo skavti dobili od papeža Janeza Pavla II. Različne barve so nas ponovno spomnile na to, da vsak posameznik s svojo edinstveno svetlobo prispeva k raznobarvnosti Združenja.
Po nedeljski sv. maši za zidovi vojašnice smo na različne konce Slovenije ponesli lepe spomine na pretekli vikend:
»Najlepše je bilo videti tolikšno število zagretih PP, slišati njihov pogled na klan. Ostaja mi lep občutek ko pomislim, da bodo prav ti mladi gradili še boljšo družbo, saj so na Pobarvaj me dokazali, da so pripravljeni služiti.« (Anja Japelj, Živahna srna, Bezovica 1, trop za promocijo)
»Vikend je blo zakon, družba je bla zakon, staff je bil zakon, skratka vse je blo zakon, samo dela bi lahko bilo več, saj nas je bilo veliko. Vse pohvale organizatorjem.« (Leon Blatnik, Polh za akcijo, Velenje 1, popotnik)
»Glede na 'katastrofalno' skoraj 2 urno zamudo v sivem meglenem jutru, se je Pobarvaj me tekom dneva razvil v pisano mavrico čiščenja stare vojaške kasarne, zgodovinjarjenja, nevihtanja idej, želja in pričakovanj za prihodnost, ter proti večeru v živahen koncert, ki ga zagotovo še dolgo ne bom pozabil (močno dvomim da se bo še kdaj pripetilo, da mi bo Ljubljančan na frajtonarco igral Veselaga Ribnčana (hvala Luka Mejač =D )).« (Nik Rus, Bistroumni Mrjasec, Ribnica 1, voditelj PP)
»Po srečanju Pobarvaj me lahko brez skrbi rečem, da so naši popotniki in popotnice res odgovorni in aktivni državljani! Pokazali smo, da znamo stopiti skupaj in opraviti res konktretno delo. Prav prijetno sem bil presnečen na agori z njihovimi konkretnimi idejami in željami. Ni skrbi za svetlo in barvito prihodnost našega Združenja.« (Blaž Franko, Extra kobra, Šentjernej 1, voditelj PP)
»Zapisano v slogu modernega ekspresionizma: Z dobrim delom, druženjem, smehom in spanjem v bivakih smo dva dni barvali sebe in drug drugega.« (Helena Cupin, Can't stop račka, Ankaran 1, popotnica)
»Pomagali smo nekdanji vojašnici spremeniti status in jo vsaj za začetek malenkost vrniti v sedanji vek. Novi obrazi in nove priložnosti nam dajejo smisel in pogon za naprej.«
(Jaka Rožac, Zagnani pes, Ankaran 1, voditelj PP)
»Celoten dogodek mi je ostal v lepem spominu (razen malo bolj hladnega vremena kot smo ga trenutno navajeni mi je bilo všeč čisto vse!). Najbolj se mi je v spomin vtisnila večerna molitev med katero je zagorelo več kot dvesto barvnih lučk, vsaka v rokah enega izmed nas, ker sem v soju pisanih barv čutila povezanost med vsemi slovenskimi popotniki. Neprecenljivo! :)« (Urška Petrač, Direktna račka, Ankaran 1, popotnica)
»Zame so se čisto prvi barvni odtenki pokazali že med samim načrtovanjem dogodka - skozi nore ideje, sladke priprave in končno nestrpno pričakovanje. Potem so na dan dogodka tisti jutranji mraz hitro pregnala nova poznanstva, melodija skavtske pesmi in delovna dobra volja, večernega pa skakanje (tudi na ramah) pod odrom, čar tabornega ognja in morje barvnih lučk pred spanjem. Še vedno me greje spomin na vse nasmejane obraze, na izjave udeležencev, ki so me spravljale v smeh in seveda pogled nazaj na pozitivno energijo, ki jo je pokazala veja PP.« (Jasna Cupin, Prijateljska vidra, Ankaran 1, trop za program)
