1/3 skavtske šole Življenja v naravi je za nami
»Plohe in nevihte se bodo v noči na soboto razširile čez Slovenijo, ob morju bo pihala tramontana; opozarjamo na možnost neurij...« smo v začetku septembra poslušali vsak na svojem delu države in razmišljali, da bi bilo bolje ostati doma...
A v petek, 4.9.2009, smo se vseeno vsi prijavljeni zbrali v Novi vasi (blizu Sodražice), kjer smo začeli prvo tretjino 2. stopnje skavtske šole Življenja v naravi.
vsakdanja skavtska opravila (Avtor: Maja Pejovnik)
Za začetek orientacija in vmes meditacija o tem, kaj imamo odveč in česa premalo v rukzakih, nato postavljanje ogromnega bivaka iz dvanajstih šotork v svetlobi zahajajočega sonca in vzhajajoče polne lune.
Za večerjo, ki je medtem že skoraj postala zajtrk, smo spekli ribe in krompir, nato pa še kruh za zajtrk, kar se je tako zavleklo, da se skoraj ni več splačalo v spalke. No, pa smo se vseeno, da smo le lahko doživeli pričakovano nevihto, ki je premočila naš superbivak, zato bomo od zdaj naprej spali samo še v naravnih bivakih.
Naslednji dan smo se učili kurjenja z lokom ter v dolini Iške nabirali rastline, bredli po vodi in se učili loviti ribe z rokami. Z dolgega »sprehoda« smo se skoraj že v mraku vrnili s polnimi naročji kopriv in solate ter ulovljeno ribo, ki smo jo sicer želeli spustiti, a ni hotela odplavati... žal.
Sledil je večer ob pletenju vrvi iz kopriv, peki kruha, pripovedovanju zgodb, petju in smehu... in seveda kurjenju ognja. Naslednji dan smo se naučili postaviti naravne bivake, potem pa smo se za vse zahvalili še s sveto mašo.
SŠ ŽvN ni namenjena temu, da dokažemo, da smo carji in si upamo, ampak bolj temu, da spoznamo, kako velika in hkrati preprosta je narava... ter kako smo lahko srečni, da se ji smemo in moremo želimo približati.
vsakdanja skavtska opravila (Avtor: Maja Pejovnik)
Za večerjo, ki je medtem že skoraj postala zajtrk, smo spekli ribe in krompir, nato pa še kruh za zajtrk, kar se je tako zavleklo, da se skoraj ni več splačalo v spalke. No, pa smo se vseeno, da smo le lahko doživeli pričakovano nevihto, ki je premočila naš superbivak, zato bomo od zdaj naprej spali samo še v naravnih bivakih.
Naslednji dan smo se učili kurjenja z lokom ter v dolini Iške nabirali rastline, bredli po vodi in se učili loviti ribe z rokami. Z dolgega »sprehoda« smo se skoraj že v mraku vrnili s polnimi naročji kopriv in solate ter ulovljeno ribo, ki smo jo sicer želeli spustiti, a ni hotela odplavati... žal.
Sledil je večer ob pletenju vrvi iz kopriv, peki kruha, pripovedovanju zgodb, petju in smehu... in seveda kurjenju ognja. Naslednji dan smo se naučili postaviti naravne bivake, potem pa smo se za vse zahvalili še s sveto mašo.
SŠ ŽvN ni namenjena temu, da dokažemo, da smo carji in si upamo, ampak bolj temu, da spoznamo, kako velika in hkrati preprosta je narava... ter kako smo lahko srečni, da se ji smemo in moremo želimo približati.
+14
