Zlagam mozaik iz kamenčkov spominov…
Veliko jih je in lepi so. Spomini. Prihajajo in odhajajo, kot film se vrtijo pred mojimi očmi.
Čezklanc (Avtor: Peter, Janez, Đuro, Mojca)
Na njih spoznavam posamezne obraze in besede, ki so bile spregovorjene v tistem trenutku, spomnim se smeha in solz, prijaznih stiskov rok in objemov, pesmi in plesov, skupnih zajtrkov, kosil in večerij, potepanja po okolici Čezklanca, klepetov v vasi, deževne noči in prekrasnega jutra, naše čudovite mednarodne tržnice, Richarda in Rezijancev, ….
Skavtska vas v Čezklancu je bila štiri dni naš dom. Sprejela nas je z odprtimi rokami in velikim srcem. Začeli smo se zbirati v četrtek popoldne, prihajali smo in odhajali in ko nas je bilo največ, nas je bilo 126. Vse, čisto vse se je dogajalo enakovredno v štirih jezikih in to je bil prvi takšen tabor v zgodovini skavtstva : 1. ALPE-ADRIA SCOUT JAMBORETTE.
Že prvi večer je zagorel slovenski skavtski ogenj, pozno v noč smo peli in plesali po slovensko in za konec zapeli našega Angelčka.
V petek zjutraj je bila slovesna otvoritev z nagovorom vseh udeležencev v štirih jezikih, vse naše zastave so zaplapolale v vetru, poslušali smo Odo radosti in sprejeli Bi-Pi plamen. Dopoldne smo v šestih mešanih skupinah raziskovali okolico Čezklanca, lovili metulje, našli jagode, maline in gobe, našli krasne kotičke in spoznavali drug drugega. Med potjo smo ustvarjali iz rož in listov, iz vej in trav – nastale so prave umetnine!
Sobota je bila tržni dan: predstavili smo svojo deželo, svoje lepote, obrt in kulinariko, zaplesale so narodne noše, zaigrala je harmonika, zapele so orglice in tamburica. Degustirali smo slovensko potico in hrvaški pršut, italijansko pašto in avstrijske nudelne. Na pošti smo kupili kartice z žigom prvega dne in jih poslali na vse strani. Popoldne nas je Richard popeljal po poti miru od Jeruzalema do Compostelle. Zvečer je spet zagorel ogenj in okrog njega smo pozno v noč plesali po rezijansko.
Nedelja nas je združila v veliko skavtsko družino pri slovesni sveti maši, ki je bila posvečena našemu pok. nadškofu g. Šuštarju. Prišli smo iz različnih strani, se s prošnjami v vseh jezikih obračali k istemu Bogu in se mu zahvalili za vse lepo, kar smo doživeli.
Slovenci smo v Čezklancu v nedeljo popoldne pustili veliko lectovo srce, v katerega smo dali vsa naša srca – z željo, da bi se srečali na 2. AA taboru.
Nekaj fotografij je ob novici, veliko več lepih trenutkov na taboru pa je v objektiv ujel Miro.
NAJ TOREJ SLIKE SPREGOVORIJO....
Povezava na galerijo:
http://www.flickr.com/photos/9862829@N05/sets/72157600736098414/
Povezava na paket z visokoresolucijskimi slikami:
http://www.mutsu.org/private/miro/alpeadria2007.zip
Čezklanc (Avtor: Peter, Janez, Đuro, Mojca)
Skavtska vas v Čezklancu je bila štiri dni naš dom. Sprejela nas je z odprtimi rokami in velikim srcem. Začeli smo se zbirati v četrtek popoldne, prihajali smo in odhajali in ko nas je bilo največ, nas je bilo 126. Vse, čisto vse se je dogajalo enakovredno v štirih jezikih in to je bil prvi takšen tabor v zgodovini skavtstva : 1. ALPE-ADRIA SCOUT JAMBORETTE.
Že prvi večer je zagorel slovenski skavtski ogenj, pozno v noč smo peli in plesali po slovensko in za konec zapeli našega Angelčka.
V petek zjutraj je bila slovesna otvoritev z nagovorom vseh udeležencev v štirih jezikih, vse naše zastave so zaplapolale v vetru, poslušali smo Odo radosti in sprejeli Bi-Pi plamen. Dopoldne smo v šestih mešanih skupinah raziskovali okolico Čezklanca, lovili metulje, našli jagode, maline in gobe, našli krasne kotičke in spoznavali drug drugega. Med potjo smo ustvarjali iz rož in listov, iz vej in trav – nastale so prave umetnine!
Sobota je bila tržni dan: predstavili smo svojo deželo, svoje lepote, obrt in kulinariko, zaplesale so narodne noše, zaigrala je harmonika, zapele so orglice in tamburica. Degustirali smo slovensko potico in hrvaški pršut, italijansko pašto in avstrijske nudelne. Na pošti smo kupili kartice z žigom prvega dne in jih poslali na vse strani. Popoldne nas je Richard popeljal po poti miru od Jeruzalema do Compostelle. Zvečer je spet zagorel ogenj in okrog njega smo pozno v noč plesali po rezijansko.
Nedelja nas je združila v veliko skavtsko družino pri slovesni sveti maši, ki je bila posvečena našemu pok. nadškofu g. Šuštarju. Prišli smo iz različnih strani, se s prošnjami v vseh jezikih obračali k istemu Bogu in se mu zahvalili za vse lepo, kar smo doživeli.
Slovenci smo v Čezklancu v nedeljo popoldne pustili veliko lectovo srce, v katerega smo dali vsa naša srca – z željo, da bi se srečali na 2. AA taboru.
Nekaj fotografij je ob novici, veliko več lepih trenutkov na taboru pa je v objektiv ujel Miro.
NAJ TOREJ SLIKE SPREGOVORIJO....
Povezava na galerijo:
http://www.flickr.com/photos/9862829@N05/sets/72157600736098414/
Povezava na paket z visokoresolucijskimi slikami:
http://www.mutsu.org/private/miro/alpeadria2007.zip
+8
