Zimovanje BOKSS Ptuj "Ptujski piceki" v Reki na Laškim
"Vzemite življenje kot igro in svet kot igrišče!" pravi B.P. in trop za pripravo zimovanja se je odločil, da bo rdeča nit našega letošnjega zimovanja Robert Baden-Powell. (Avtor: BOKSS Ptuj)
"Skavtstvo je odgovorna igra."
V petek popoldan smo se zbrali vsi člani bratovščine, ter se po molitvi za srečno pot in uspeh zimovanja odpravili igri naproti. Presenetila sta nas B.P. in njegova žena Olave, ki sta skupaj z nami praznovala rojstni dan in tudi med nas razdelita svojo torto. Razložila sta nam, da se tudi odrasli smemo in moremo igrati skavtske igre, samo pripravljeni moramo biti.
Na rutke smo si, kot simbol zimovanja, privezali majhne tulce, v katere smo dajali sporočila, ki nam jih je vsak dan pošiljal B.P.
"Sreča je rezultat dejavnega dela. A na pravi poti k sreči je tisti,ki jo deli z drugimi."
V soboto zjutraj pa....nismo vstali kot običajno, ampak z alarmom in še v mraku začeli veliko igro.
Dobili smo sporočilo, da je bil opažen krvoločni Pempreh s svojimi Buri. Takoj smo se podali na pot in ga poskusili izslediti. Preizkusili smo se v branju potnih znamenj, sledenju, Morsejevi abecedi, izdelali smo kompas, iz nastavljenih simbolov smo ugotavljali vsebino evangeljskega odlomka in ga povedali na grobu umrlega vojaka, ter mu postavili križ. Neopaženo smo se morali splaziti skozi nastavljeno mrežo, ko smo ulovili nasprotnika smo ga z močnimi vozli privezali na drevo in komaj takrat, ko smo našli hrano skrito na drevesu, smo lahko pojedli svoj zajtrk.
V cerkvici na hribu smo zmolili hvalnice in se tako zahvalili, da smo ostali živi in se otresli strašnega Pempreha. Popoldan nas je naš DA br. Milan vsakega zase poslal v puščavo. Dal nam je veliko dela z razmišljanjem o usmiljenem Samarijanu. Kdo sem? Kje se vidim? Kakšen sem? Sem ranjenec, razbojnik, levit, duhovnik, Samarijan, ali pa mogoče vse skupaj?
Veliko je bilo vprašanj, ki so se nam porajala, pa tudi odgovorov. Vse to smo si potem podelili pri maši, ki se nas je močno dotaknila. Bila je tako zelo naša, zelo osebna in kot vedno doslej duhovni vrhunec zimovanja. Medtem nam je br.Milan že po tradiciji pripravil večerjo.
Ob topli peči je sledil zabavni del večera. Naša mala hiška se je menda kar tresla od smeha, petja in pristnega veselja. Na koncu večera pa za mirno spanje in lahko noč: večernice in Angelček
"Skušajte zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kakor ste ga sprejeli."
V nedeljo so se tisti, ki že imajo skavtsko ime umaknili v "klavzuro", da so izbrali skavtsko ime za tiste, ki ga še nimajo, ostali so skuhali kosilo. Med mašo smo dobili Radoživega metulja in Čutečega metulja.
Čisto na koncu je nastala še zloženka: "Pa je šlo adijo murki jako socialno in dobro kot pes zimovanje, domov pa grejo hepani in bejbe!" To v narekovajih je malce zamotano in se ne da na kratko razložiti, ker so to že druge dolge zgodbe.
"Skavtstvo ni le igra za otroke, je tudi način življenja odraslih."
Prepričana sem, da se nam je zares uspelo igrati na našem zimovanju. Vsak je z navdušenjem vložil del sebe v to, da nam je bilo lepo, da smo še bolj okrepili našo skupnost in da ostajajo lepi spomini.
