Velebit ni "bav bav"
Kakšen razgled... (Avtor: Ludvik Veber)
DAN D
Nastopil je dan D – 28.9.2012. Petnajst navdušenih pohodnikov se prijavi na izziv. Z avtomobili se peljemo do Svetega Juraja ob morju. Ob 17 uri nas tam pričaka lokalni avtobus. Ta naj bi nas odpeljal do prvega prenočišča na Zavižan. Med potjo na Hrvaško prejmem telefonski klic, pot do planinske postojanke je zaprta zaradi obnove cestišča. Avtobus nas je peljal do vhoda v Nacionalni park Severni Velebit (Babić siča 1283 nm). To je približno 7 km pred postojanko Zavižan. Navdušeni nad pokrajino naložimo nahrbtnike na rame in pot pod noge. Do postojanke je ura in pol hoje. Z mrakom pridemo do planinskega doma oziroma do vremenske postaje na Zavižanu 1594nm. Večerja nas čaka v nahrbtniku, za spanje pa velike in udobne postelje, skoraj kot doma.
SOBOTA, 29.9.2012
Prekrasno jutro. Zajtrkujemo na terasi s pogledom na morje na eni strani, levo pogled proti Liki, pred nami pa pogorje Velebita. Ob osmi uri ob kapeli (Sv. Ante) molitev za srečno pot. Obeta se nam čudovit dan, ne preveč zahtevna pot nas vabi, da jo premagamo. Premožičeva pot je narejena tako, da se hodi mimo vrhov, zato se vmes osvojimo še en vrh (Grmovača 1676nm). Daljši počitek z malico naredimo pri Rossijevem zavetišču 1610 nm.
Pokrajina in razgledi so res nepozabni. Tudi iz 1641 m visokega vrha Crikveno. Kar nekaj ur že hodimo in ob prelepem dnevu ugotovimo, da se nam nikamor ne mudi, zato si privoščimo eno urno poležavanje v travi.
V popoldanskih urah prispemo do planinskega doma Alan 1345nm. Prijazna oskrbnica Irena nam je pripravila odlično kosilo, tudi dodatek si lahko dobil. Za relaksacijo se nekateri odpravijo na krajšo krožno pot mimo opuščene planine Mirovo proti jugu in nazaj na vrh Buljime 1451 nm.
Oskrbnica nas je namestila v sobo po imenu Sneguljčica. Pridni palčki (mi pohodniki) smo se v sobo odpravili že ob pol osmi uri zvečer. Smeha ta večer res ni manjkalo. Žal je sobica imela eno samo okno in v njej je bilo res zelo vroče, zato so se nekateri ponoči preselili pred dom in v shrambo, kjer je bil bolj svež zrak za spanje.
NEDELJA, 30.9.2012
Jutro se prične z rahlim dežjem. Malo čez osmo uro zjutraj pričnemo s sestopom proti morju skozi Turska vrata mimo Cirin kuka. Prečili smo Jadransko magistralo in šli v smeri Jablanca. Zaradi utrujenosti se nekateri odločijo pot skrajšati in so se usmerili takoj v Jablanac, ostali nadaljujemo pot v Krajinski park Zavratnica 0 mn. Ta čudoviti zaliv je bil nekoč počitniški raj Avstroogerske gospode, med drugo svetovno vojno pa se je tu potopila vojaška ladja in je sedaj zanimiva za potapljače.
JABLANAC
Pot nas pelje dalje v Jablanac, eni izkoristijo čas do prihoda avtobusa za kopanje, pdrugi pa obiščejo še planinski dom Miroslava Hirtiza 20 mnm, najnižja planinska postojanka na Hrvaškem. Ob 14 uri je po nas prišel avtobus. Odpeljal nas je nazaj v Sveti Juraj, kjer smo končali naše popotovanje po Velebitu. Ob zaključnem krogu pade obljuba, nekaj podobnega bo potrebno organizirati tudi v bodoče. Polni najlepših spominov na Velebit se odpeljemo domov. V ponedeljek smo malce utrujeni vendar veseli, da smo vsi srečno in brez poškodb opravili pot.
ZMAGOVALCI
Korajžno so pot prehodili odrasli skavti iz Domžal, Ribnice, Štepanje vasi in Kranja:
3 x Marija (Maja in Marija iz Domžal, ter Marija iz Ribnice)
Milan in Katja (Štepanja vas)
Jože in Urška (Štepanja vas)
Jure in Silva (Kranj)
Marjan in Nežka (Kranj)
Stane in Dani (Domžale)
spredaj je pot iskal Ludvik
zadaj pa sem ostanke pobirala Irena
Se vidimo prihodnje leto. Ideje za pot se že rojevajo.
