Tehnika in kultura z roko v roki po skavtsko (foto, video)
Kkavtska akademija super zamisel. Zakaj? Ne samo zato, da se bodo ukaželjni še bolj poučili o skavstvu in vodenju, pač pa tudi zato, ker se brez akademije ne bi zgodilo to kar smo doživeli v soboto. Dva projekta: tehničnega v obliki dveh sončnih elektrarn in kulturnega v obliki učenja ljudske glasbe in plesa. (Avtor: Miro Pivar)
Mojca Malovrh in Tone Lampret iz Grosupeljske bratovščine sta v okviru Skavtske akademije ZBOKSS pripravila dva projekta s skupnim naslovom "Tehnika in kultura z roko v roki". Še jaz, ki sem bila bolj podrobno seznanjena vsaj z enim od projektov (sončnima elektrarnama za misijon na Madagaskarju), sem se spraševala, kaj neki to bo. Pa mi je bilo kmalu jasno. Tone bo predstavil svoji sončni elektrarni, ki ju je izdelal, Mojca pa znanje ljudskih plesov.
Na zadnjo februarsko soboto se je tako zbralo na Gatini pri Grosupljem okoli 50 skavtov iz sedmih bratovščin. Najprej smo vsi skupaj odšli v gasilski dom, kjer smo popili čaj ali kavo in se posladkali z domačimi dobrotami. Po sladkem začetku in pozdravu vodje grosupeljske bratovščine Tončke Erjavec je sledila predstavitev obeh projektov. Razdelili smo se v dve skupini in začeli s praktičnim delom. Po skavtski metodi: delo v majhnih skupinah in učenje z delom.
Skavtska fotovoltaika za misijon na Madagaskarju
Tonetov projekt sončnih elektrarn je na začetku zgledal tako učeno, da smo skoraj vsi bili v dvomih, da bomo osvojili to »strokovno čudo«. Pa nas je potolažil in od nas zahteval samo to, da si zapomnimo, da je fotovoltaika veda o pretvarjanju energije sonca neposredno v električno s pomočjo sončnih celic.
Tone je svojo skupino odpeljal pred garažo svojega doma, kjer je bilo vse pripravljeno za praktično sestavljanje dveh sončnih elektrarn. Ena bo za ambulanto misijona Matanga na Madagaskarju, druga pa za župnišče.
Potem ko nam je obrazložil kako sončna elektrarna deluje in da to ni tak »bavbav«, je udeležence povabil, da so sami vzeli v roke orodje, uporabili svoje praktično znanje in kmalu je zasvetila lučka, likalnik se je segrel, fen je deloval…in to z elektriko iz sončne elektrarne. In to kljub temu,da je bilo sonca le za vzorec.
Ljudski plesi, glasbila, ljudsko izročilo
Mojca nam je najprej ustno predstavila svoj projekt o ljudskih plesih, ljudskih glasbilih in ljudskem izročilu. Posredovala nam je svoje vedenje o ljudskem izročilu, ki ga moramo nadaljevati, saj je to del naše narodne zavesti in omike. Seznanila nas je z instrumenti, ki se uporabljajo ob plesu, o narodnih nošah v posameznih delih Slovenije in z ljudskimi plesi posameznih pokrajin.
Istočasno s sestavljanjem sončnih elektrarn je tako v gaslinem domu potekal tudi projekt učenja ljudskih plesov. Delavnica učiteljice in skavtinje Mojce je bila zelo obiskana. Večinoma skavtinje, pa tudi nekaj skavtov. Vsi plesalci so bili dobre volje, poskočni in tudi, če komu ni šlo najbolje od nog in rok, so vsi vztrajali in nastopili na končni prireditvi. Ob zvokih ljudskih glasbil, ki so jih izdelali sami, so prepevali in plesali, da se je slišalo tudi zunaj gasilskega doma.
Otvoritev sončnih elektrarn
Popoldne se nam je pridružil tudi direktor Misijonskega središča Slovenije g. Stane Kerin in slovesno otvoril elektrarni. Bila je čisto prava otvoritev, s kulturnim programom, ki ga je pripravila Mojca s svojo skupino. S petjem ljudskih pesmi, plesanjem ljudskih plesov, rezanjem traku, pesmijo Hvala večnemu Bogu, zvokih harmonike … in ko je zasvetil reflektor s pomočjo energije iz sončne elektrarne, nas je nagovoril tudi g. Kerin, ki je povedal, da se ne zavedamo, kakšen pomen imata ti dve elektrarni za misijon in ljudi na Madagaskarju. Opisal je razmere, v katerih ti ljudje živijo. Položil nam je na srce, da je dobrodelnost lahko zelo raznolika in ker smo skavti iznajdljivi, se bomo že znašli, kako bomo pomagali tistim, ki nas potrebujejo: doma ali v misijonih. Sama sem imela občutek, da se je med otvoritvijo izza oblakov le za trenutek sramežljivo pokazalo tudi sonce.
Po otvoritvi smo vsi skupaj odšli v gasilski dom, kjer smo imeli kosilo. Nato je sledilo še predavanje Zlatke Adamič o Madagaskarju in misijonu g. Jožeta Adamiča, misijonarja na Madagaskarju, ki je rodni brat njenega moža. Zlatka je povedala, da sončna elektrarna, ki jo je Tone že in za katero je BOKSS Grosuplje zbiral sredstva donatorjev in je bila poslala na Madagaskar in predstavljena na Jamboreju 2008, dobro služi svojemu namenu. Tudi Malgaši v filmčku, ki ga zaradi tehničnih težav ni bilo mogoče videti, povejo v slovenščini: hvala skavti.
Skavtska akademije je zakon
Pa naj še kdo reče, da skavtska akademija ni »zakon«. Je! Doživeli smo predstavitev sončne elektrarne, dobili nekaj namigov za solidarnost s tistimi, ki potrebujejo našo pomoč doma ali v misijonih, doživeli prijetno soboto, se naučili plesati nekaj ljudskih plesov, zapeti nekaj ljudskih pesmi, izdelati ljudski instrument, slišali smo predavanje o Madagaskarju. Kako lepo!
Zdaj nas čaka pa še projekt Tončke, tretje slušateljice akademije iz naše bratovščine. To bo projekt o kuhinji na taboru in kdor je že kdaj jedel Tončkin golaž, ve, da bo tudi ta projekt uspešen.
Foto, video: Miro Pivar, Plesoči gams
