Sveta Neža nas je zvabila na Kum
Odrasli skavti smo vabili 100 skavtinj na dolenjski Triglav, Kum. Od mnogih sem slišal: »Koliko vas je bilo?«, pa sem dejal: če bi še ti prišel/a, bi bilo veselja še več.
aa Kum (Avtor: Miro Srdarev)
Naš Dalmatinec je v Fužinah naložil dve domačinki, polž pa dve tržačanki s spremstvom in eno domačinko, ki se razume vsaj na deset šprah. Odrinili smo Zasavju naproti. V Zagorju nas je pot peljala navkreber, tako kot brate Italijane navdušenje nad lepotami naše dežele. V Podkumu je bilo za tisti čas mirno, mar ne bo sv. maše? Prijazna domačinka nam je povedala, da je žegnanje na podružnici v Rtičah, tudi pot nam je opisala. Podali smo se nazaj v avta in hajd k vmesnemu cilju. Čudili smo se pokošenim strmim bregovom, ko v dolini ostajajo nepokošeni travniki! Pred cerkvijo množica ljudi in avtov, v njej pa patron sv. Brikcij (Bric) – škof, ki sicer goduje 13. novembra, a ker je lahko takrat že sneg, praznujejo drugo nedeljo v juliju. O njem ni veliko znanega, verjetno je bil zavetnik lastnika graščine na sosednjem hribu, o kateri pa je sled le v pripovedih.
Božja beseda nas je spomnila, da se vsako poslanstvo izpolni tako, kot voda namoči zemljo, ne vrne se brez uspeha, čeprav moramo zanj trpeti porodne bolečine. Skavti smo tudi seme, kolikšen sad obrodimo, je odvisno od našega sodelovanja! Tudi pridiga g. Kancijana je bila pisana na kožo skavtskemu duhu: »Vsi smo otroci istega Očeta, zato bratje in sestre, iščemo v sebi in drugih dobro in plemenito, trudimo se najti poti do sočloveka in božjega stvarstva, vse to pa ohraniti in drugim posredovati.«
Po maši smo se pridružili praznovalcem pri preizkušanju sladkih dobrot in prisluhnili njihovim pripovedim z raznih koncev sveta – za žegnanje pridejo domov od vsepovsod, saj je to njihov praznik!
Ura nas je vabila naprej po dobro označeni poti. Osvežili smo si znanje o zdravilnih in strupenih rastlinah, kamnih in tudi pripovedih o svetem Joštu in sveti Neži. Nekaj novic nam je natrosil tudi prijazen oskrbnik koče. Čaj je bil dober, malica tudi, samo zunaj se je začelo temniti. Skočili smo pod zvonik cerkve sv. Neže, da smo si navlekli vetrovke – Bog je namreč poslal preizkušnjo našemu pogumu v obliki debelih dežnih kapelj. A se nismo dali! Kmalu smo bili pri konjičkih. Vijugali smo po Dolini Sopote, si ogledali slap Sušjek, nadaljevali skozi Dole, Gabrovko, tam našli prijatelja, pa naprej skozi Šmartno do Valvasorjevega Bogenšperka. Tržačani so bili navdušeni! Roberto je takole rekel: »Bog nam je dal ta dan za oči, dušo in srce, odkrili smo del vaše lepe dežele in o tem bomo povedali drugim!«
Kot smo jutro začeli s krogom, smo ga tudi razdrli z zahvalno molitvijo za nas devet in vse ostale, ki pridejo naslednje leto na Snežnik, ter tiste, ki so ta dan imeli drugo delo.
HVALA ZA LEP DAN!
GRAZIE PER UNA GIORNATA BELLISSIMA!
En velik objem!
Un abbraccio forte!
Hitri povž
aa Kum (Avtor: Miro Srdarev)
Božja beseda nas je spomnila, da se vsako poslanstvo izpolni tako, kot voda namoči zemljo, ne vrne se brez uspeha, čeprav moramo zanj trpeti porodne bolečine. Skavti smo tudi seme, kolikšen sad obrodimo, je odvisno od našega sodelovanja! Tudi pridiga g. Kancijana je bila pisana na kožo skavtskemu duhu: »Vsi smo otroci istega Očeta, zato bratje in sestre, iščemo v sebi in drugih dobro in plemenito, trudimo se najti poti do sočloveka in božjega stvarstva, vse to pa ohraniti in drugim posredovati.«
Po maši smo se pridružili praznovalcem pri preizkušanju sladkih dobrot in prisluhnili njihovim pripovedim z raznih koncev sveta – za žegnanje pridejo domov od vsepovsod, saj je to njihov praznik!
Ura nas je vabila naprej po dobro označeni poti. Osvežili smo si znanje o zdravilnih in strupenih rastlinah, kamnih in tudi pripovedih o svetem Joštu in sveti Neži. Nekaj novic nam je natrosil tudi prijazen oskrbnik koče. Čaj je bil dober, malica tudi, samo zunaj se je začelo temniti. Skočili smo pod zvonik cerkve sv. Neže, da smo si navlekli vetrovke – Bog je namreč poslal preizkušnjo našemu pogumu v obliki debelih dežnih kapelj. A se nismo dali! Kmalu smo bili pri konjičkih. Vijugali smo po Dolini Sopote, si ogledali slap Sušjek, nadaljevali skozi Dole, Gabrovko, tam našli prijatelja, pa naprej skozi Šmartno do Valvasorjevega Bogenšperka. Tržačani so bili navdušeni! Roberto je takole rekel: »Bog nam je dal ta dan za oči, dušo in srce, odkrili smo del vaše lepe dežele in o tem bomo povedali drugim!«
Kot smo jutro začeli s krogom, smo ga tudi razdrli z zahvalno molitvijo za nas devet in vse ostale, ki pridejo naslednje leto na Snežnik, ter tiste, ki so ta dan imeli drugo delo.
HVALA ZA LEP DAN!
GRAZIE PER UNA GIORNATA BELLISSIMA!
En velik objem!
Un abbraccio forte!
Hitri povž
+12
