Pri svoji časti obljubljam...
Sveta Trojica je hrib na obrobju Javornikov, ki se s svojimi 1123 m dviguje nad Pivško kotlino. Dostop do vrha je možen z več strani, najbolj znani pa sta izhodiščni točki v vasi Petelinje in Trnje pri Pivki. Lahko pa se pride na vrh tudi s postojnske smeri.
Izbrane razglednice z natečaja (Avtor: Matej Černetič)
Na Sveto Trojico smo se 2.maja odpravili romarji, planinci in odrasli skavti iz Postojne. Sv.mašo je vodil g.Renato Podberšič iz Kopra, prelat in škofov vikar za pastoralo. Udeležili so se je tudi direktor Ognjišča, domačin Franc Bole, biseromašnik Anton Štancer in duhovniki iz okolice. Peli so pevci iz okoliških župnij in tudi mi, skavti.
Ta dan in ta maša sta bila nekaj posebnega zame in za mojega moža. Naredila sva skavtsko obljubo. Rutka in kroj- to so le dodatki k vsemu, kar sva že do sedaj spoznala pri skavtih, na duhovnih vajah v Kančevcih, občnem zboru na Jesenicah ter v svoji bratovščini v Postojni. Najino življenje je vseskozi potekalo po skavtskih zakonih, ki smo jih ta dan obnovili. Odločila sva se za vstop k odraslim skavtom, da bi potrdila najin moto: "VSAK TRENUTEK ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA JE DAJANJE BOGU, IZPOVEDOVANJE VERE IN ISKANJE PRILOŽNOSTI, DA RAZMISLIMO O NAŠEM ODNOSU DO SV.TROJICE."
Tu sem doživela nepopisno lep dan. In v ponos mi je bilo postati skavtinja, še posebno zato, ker sva k tej nalogi stopila skupaj z možem. Upam, želim in verjamem, da bova tudi kot skavta služila Bogu in bližnjim kot do sedaj.
Vsa zahvala bratovščini, da sva postala z njihovo pomočjo in podporo del njih. Hvala tudi ostalim bratovščinam za vsa dosedanja druženja in spoznanja.
S temi mislimi smo se pozno popoldne, po lepi gozdni poti, polni šmarnic, v smehu in veselju srečni vračali v dolino. Bilo je tudi naporno, kot naša življenja, vendar pa te napore s potrpežljivostjo in vztrajnostjo ter z Božjo pomočjo hrabro prenašamo.
Izbrane razglednice z natečaja (Avtor: Matej Černetič)
Ta dan in ta maša sta bila nekaj posebnega zame in za mojega moža. Naredila sva skavtsko obljubo. Rutka in kroj- to so le dodatki k vsemu, kar sva že do sedaj spoznala pri skavtih, na duhovnih vajah v Kančevcih, občnem zboru na Jesenicah ter v svoji bratovščini v Postojni. Najino življenje je vseskozi potekalo po skavtskih zakonih, ki smo jih ta dan obnovili. Odločila sva se za vstop k odraslim skavtom, da bi potrdila najin moto: "VSAK TRENUTEK ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA JE DAJANJE BOGU, IZPOVEDOVANJE VERE IN ISKANJE PRILOŽNOSTI, DA RAZMISLIMO O NAŠEM ODNOSU DO SV.TROJICE."
Tu sem doživela nepopisno lep dan. In v ponos mi je bilo postati skavtinja, še posebno zato, ker sva k tej nalogi stopila skupaj z možem. Upam, želim in verjamem, da bova tudi kot skavta služila Bogu in bližnjim kot do sedaj.
Vsa zahvala bratovščini, da sva postala z njihovo pomočjo in podporo del njih. Hvala tudi ostalim bratovščinam za vsa dosedanja druženja in spoznanja.
S temi mislimi smo se pozno popoldne, po lepi gozdni poti, polni šmarnic, v smehu in veselju srečni vračali v dolino. Bilo je tudi naporno, kot naša življenja, vendar pa te napore s potrpežljivostjo in vztrajnostjo ter z Božjo pomočjo hrabro prenašamo.
