Po Slomškovi poti od Bizeljskega do Polja ob Sotli
Že tretje leto zapovrstjo smo se v soboto 6. junija Danijelove sove in Celjske zverinice podali na pot po Slomškovi poti od Bizeljskega do Polja ob Sotli. Tokrat smo se odločili, da celotne l. etape ne bomo v celoti prehodili; preostanek poti do Olimja smo raje pustili za jesen, ko bomo pohod združili s kostanjevim piknikom.
sladkanje z jagodami (Avtor: Darko -Srčni krt)
Zbrali smo se na stari celjski avtobusni postaji krenili do Bizeljskega na začetek naše romarske poti. Pred župniščem na Hribčku nas je prijazno sprejel župnik g. Vlado Leskovar, ki je tudi sam skavt. Prijazno nam je na kratko predstavil zgodovino kraja in župnije Bizeljsko ter nam razkazal župnijsko cerkev Sv. Lovrenca. V tej župniji je škof Anton Martin Slomšek kot kaplan začel opravljati svojo duhovniško službo.
Nato smo se podali proti Sv. Vidu. Pot nas je vodila navkreber med vinogradi in kmetijami. Pri neki hiši smo občudovali čisto pravi figovec in na njem že kar lepo razvite sadeže.
Pri cerkvici Sv. Vida smo se posedli v senco pod mogočno lipo in si privoščili malico. Zraven smo še prisluhnili Boženi iz Celjskih zverinic o kratki zgodovini cerkvice. Z zanimanjem smo si ogledali tudi lepo ohranjeno leseno hiško poleg cerkvice, še posebej zeliščni in cvetlični vrt okoli nje. Proste trenutke smo še izkoristili za rabutanje češenj. Res so bile dobre.
Naslednja točka našega pohoda so bile Svete Gore. V prekrasni romarski cerkvi Matere Marije je duhovni asistent Danijelovih sov David Kraner – Preudarni orel daroval skavtsko sv. mašo. Namesto pridige smo razmišljali o evangeliju, ki se je nanašal tudi na eno od skavtskih vrednot. To sta skromnost oziroma preprostost. Prav vsi smo se strinjali, da današnjemu človeku manjka tiste naravne skromnosti, ko človek začuti stisko in potrebo sočloveka in mu zastonjsko tudi pomaga. Po maši smo še izkoristili nekaj prostih trenutkov za ogled cerkve in njenih štirih zunanjih kapel.
Naprej nas je pot vodila mimo Božje noge in Zvezanega križa skozi gozd in kmetij vse do starega opuščenega mlina, kjer smo bosi prebrodili potok Bistrico. V kraju Trebče smo zavili desno proti Križan vrhu. Približno na pol klanca smo se ustavili pri neki domačiji, da jih poprosimo za malo vode, pa so nas povabili na domače dvorišče in nas postregli s kozarčkom domačega, pecivom in kavo. Skozi prijeten pogovor z domačini smo izvedeli, da so stari znanci šentjurskih odraslih skavtov.
V nadaljevanju poti smo tik pod Križan vrhom naleteli na kmetijo z majhno formavivo. Okolico kmetije krasijo leseni kip kozjanskega kmeta in več kamnitih kipov, med njimi tudi kip Antona Aškerca in seveda Antona Martina Slomška. Na vrhu Križan vrha smo poleg Marijine kapelice polegli v cvetočo travo in uživali v pišu vetra in prepevanju ptic ter čričkov.
Našo romarsko pot smo končali v Polju ob Sotli ob cerkvici Sv. Miklavža. Okupirali smo klopi in trato ter uživali ob dobrotah pridnih rok Danijelovih sov. Prijetno druženje smo končali v krogu z izmenjavo občutkov doživetega dne in molitvijo.
sladkanje z jagodami (Avtor: Darko -Srčni krt)
Nato smo se podali proti Sv. Vidu. Pot nas je vodila navkreber med vinogradi in kmetijami. Pri neki hiši smo občudovali čisto pravi figovec in na njem že kar lepo razvite sadeže.
Pri cerkvici Sv. Vida smo se posedli v senco pod mogočno lipo in si privoščili malico. Zraven smo še prisluhnili Boženi iz Celjskih zverinic o kratki zgodovini cerkvice. Z zanimanjem smo si ogledali tudi lepo ohranjeno leseno hiško poleg cerkvice, še posebej zeliščni in cvetlični vrt okoli nje. Proste trenutke smo še izkoristili za rabutanje češenj. Res so bile dobre.
Naslednja točka našega pohoda so bile Svete Gore. V prekrasni romarski cerkvi Matere Marije je duhovni asistent Danijelovih sov David Kraner – Preudarni orel daroval skavtsko sv. mašo. Namesto pridige smo razmišljali o evangeliju, ki se je nanašal tudi na eno od skavtskih vrednot. To sta skromnost oziroma preprostost. Prav vsi smo se strinjali, da današnjemu človeku manjka tiste naravne skromnosti, ko človek začuti stisko in potrebo sočloveka in mu zastonjsko tudi pomaga. Po maši smo še izkoristili nekaj prostih trenutkov za ogled cerkve in njenih štirih zunanjih kapel.
Naprej nas je pot vodila mimo Božje noge in Zvezanega križa skozi gozd in kmetij vse do starega opuščenega mlina, kjer smo bosi prebrodili potok Bistrico. V kraju Trebče smo zavili desno proti Križan vrhu. Približno na pol klanca smo se ustavili pri neki domačiji, da jih poprosimo za malo vode, pa so nas povabili na domače dvorišče in nas postregli s kozarčkom domačega, pecivom in kavo. Skozi prijeten pogovor z domačini smo izvedeli, da so stari znanci šentjurskih odraslih skavtov.
V nadaljevanju poti smo tik pod Križan vrhom naleteli na kmetijo z majhno formavivo. Okolico kmetije krasijo leseni kip kozjanskega kmeta in več kamnitih kipov, med njimi tudi kip Antona Aškerca in seveda Antona Martina Slomška. Na vrhu Križan vrha smo poleg Marijine kapelice polegli v cvetočo travo in uživali v pišu vetra in prepevanju ptic ter čričkov.
Našo romarsko pot smo končali v Polju ob Sotli ob cerkvici Sv. Miklavža. Okupirali smo klopi in trato ter uživali ob dobrotah pridnih rok Danijelovih sov. Prijetno druženje smo končali v krogu z izmenjavo občutkov doživetega dne in molitvijo.
+12
