Na Lovrenških jezerih
Na tretjo nedeljo v septembru smo skavti bratovščine Celjskih zverinic s pohodom na Lovrenška jezera obeležili skavtski začetek leta. Zraven smo še povabili naše skavte z Golovca.
Po maši smo pred cerkvijo naredili krog, kjer nam je g. Amadej podelil blagoslov za srečno pot. Ko smo z avtomobili prispeli na Roglo, nas je ta pričakala s hladnim in meglenim vremenom. Ponovno smo se zbrali v krogu, da smo dobili še zadnje napotke za na pot.
Pohod smo pričeli pri smučišču Planja, prečkali pašnik in nato v gozdu krenili po levi ne preveč zahtevni poti proti Lovrenškim jezerom. Vso pot smo imeli navigatorja Lojzeta, ki je pridno gledal in štel markacije po drevesih.
Po približno dveh urah smo prispeli na cilj. Na Lovrenških jezerih nas je pozdravilo toplo sonce. Po lesenih poteh smo se sprehodili med nizkimi grmičastimi borovci in občudovali Lovrenška jezera, ki po svoji majhnosti in izgledu bolj spominjajo na ribnike kot pa na kakšna jezerca. Še posebej so nas navdušili še vedno cvetoči lokvanji v enem od jezer. Po ogledu smo si streljaj stran v gozdu privoščili malico iz nahrbtnika, zraven pa se še posladkali z zadnjimi borovnicami.
Vračali smo se po drugi poti proti Mašin Žagi in Pesku. Čeprav je bila pot podobna prvi, nam je čas hitreje tekel. Kar na enkrat smo bili na Pesku. Sicer pa v prijetni in veseli družbi vse hitro mine.
V koči na Pesku smo si privoščili krepko malico. Večina si je privoščila specialiteto hiše, odlično domačo gobovo juho z ajdovimi žganci. Po obedu smo v krogu naredili refleksijo. Še posebej so bili navdušeni naši skavti z Golovca. In to tako, da se je še dva dni govorilo po CVD Golovcu, kako je bilo super s skavti na Pohorju.
Več si lahko preberete in ogledate na: http://bokss-celje.skavt.net/ .
Ob obali enega od Lovrenških jezer. (Avtor: Darko-Srčni krt)
Za uvod smo se zbrali pri dopoldanski sv. maši pri Sv. Ceciliji. Maša je bila nekaj posebnega, saj je poleg domačega župnika p. Marjana še somaševal lazarist g. Amadej Jazbec. Na koncu maše smo župljani našemu gostu zaželeli srečno pot v misijone v Makedonijo.Po maši smo pred cerkvijo naredili krog, kjer nam je g. Amadej podelil blagoslov za srečno pot. Ko smo z avtomobili prispeli na Roglo, nas je ta pričakala s hladnim in meglenim vremenom. Ponovno smo se zbrali v krogu, da smo dobili še zadnje napotke za na pot.
Pohod smo pričeli pri smučišču Planja, prečkali pašnik in nato v gozdu krenili po levi ne preveč zahtevni poti proti Lovrenškim jezerom. Vso pot smo imeli navigatorja Lojzeta, ki je pridno gledal in štel markacije po drevesih.
Po približno dveh urah smo prispeli na cilj. Na Lovrenških jezerih nas je pozdravilo toplo sonce. Po lesenih poteh smo se sprehodili med nizkimi grmičastimi borovci in občudovali Lovrenška jezera, ki po svoji majhnosti in izgledu bolj spominjajo na ribnike kot pa na kakšna jezerca. Še posebej so nas navdušili še vedno cvetoči lokvanji v enem od jezer. Po ogledu smo si streljaj stran v gozdu privoščili malico iz nahrbtnika, zraven pa se še posladkali z zadnjimi borovnicami.
Vračali smo se po drugi poti proti Mašin Žagi in Pesku. Čeprav je bila pot podobna prvi, nam je čas hitreje tekel. Kar na enkrat smo bili na Pesku. Sicer pa v prijetni in veseli družbi vse hitro mine.
V koči na Pesku smo si privoščili krepko malico. Večina si je privoščila specialiteto hiše, odlično domačo gobovo juho z ajdovimi žganci. Po obedu smo v krogu naredili refleksijo. Še posebej so bili navdušeni naši skavti z Golovca. In to tako, da se je še dva dni govorilo po CVD Golovcu, kako je bilo super s skavti na Pohorju.
Več si lahko preberete in ogledate na: http://bokss-celje.skavt.net/ .
+13