Jesensko srečanje
Bili smo med srečnimi ljudmi!
Kje? V Pradamanu. To je kraj blizu Manzana, pred Vidmom (Udine) in prva stvar, ki smo jo opazili, je bila krasna cerkev sv. Cecilije in trg pred njo, pa kup ljudi na njem (=beri skavti).
Odrasli skavti (Avtor: prepovz)
Na zadnjem srečanju odraslih skavtov v Trstu so vabili na jesensko srečanje skavtov furlansko beneško julijske pokrajine v Pradamano pri Vidmu. Nekaj nas je bilo prav zadovoljnih.
Zbralo se nas je kar veliko: skavti iz vseh bratovščin Furlanije-Julijske krajine, pa tudi »delegacija« treh slovenskih. Po prijavi in uradnih pozdravih, smo se razdelili v tri skupine, ki so odšle raziskovat njihovo reko Torre. Pradamanski skavti so leta 2007 začeli zelo obširen projekt z imenom IL NOSTRO TORRE = NAŠA TORRE. Opisali so jo, narisali, poslikali v vseh letnih časih, z vodo in brez nje, v snegu in poletni vročini in »zaslišali« tudi najstarejše prebivalce Pradamana, kaj vedo in kaj mislijo o svoji reki.
Torre je zanimiva reka. Je kraška ponikalnica, malo teče zgoraj, malo spodaj, prestavlja svojo strugo, išče nove poti in preseneča. Prava reka je spomladi, pa tudi pozno jeseni in ob močnem deževju, Po strugi, ki je v tem letnem času suha in služi motoristom in kolesarjem za vragolije in dirke, smo se sprehajali, opazovali usedline, konglomeratske nanose in iskali zaklade. Res, čisto zares! Našli smo železne, srebrne in zlate kamenčke, ki jih je reka naplavila prav pred naše noge. Vmes smo imeli čas za medsebojno spoznavanje in pogovore, pa tudi za odgovore na zelo aktualna skavtska vprašanja: zakaj odraslo skavtstvo, kaj lahko kot odrasli skavti naredimo za širšo skupnost, kako so organizirane naše bratovščine, kaj pomeni K (=katoliški) v našem nazivu, kako lahko služimo, zakaj so potrebna taka AA druženja , zakaj nas bogati izmenjava izkušenj v AA skavtski regiji in širšem prostoru, … Vse naše odgovore je pridno snemal lokalni reporter in beležil lokalni novinar.
Sledilo je skavtsko kosilo iz nahrbtnikov, potem pa obširen pregled njihovega dela v preteklem letu in načrtov za naprej. V poznem popoldnevu smo imeli še skupno skavtsko mašo, s petjem ob dveh kitarah in sodelovanjem nas vseh, ki se je končala z ...jasno, z AA himno: DANES JE DAN….
Res je bil dan, ki ga je naredil Gospod in ko smo se v večernem mraku poslavljali na trgu pred cerkvijo, smo si obljubili, da se spet kmalu srečamo, če ne prej, pa prav gotovo na izmenjavi LMB na Reki.
Odrasli skavti (Avtor: prepovz)
Zbralo se nas je kar veliko: skavti iz vseh bratovščin Furlanije-Julijske krajine, pa tudi »delegacija« treh slovenskih. Po prijavi in uradnih pozdravih, smo se razdelili v tri skupine, ki so odšle raziskovat njihovo reko Torre. Pradamanski skavti so leta 2007 začeli zelo obširen projekt z imenom IL NOSTRO TORRE = NAŠA TORRE. Opisali so jo, narisali, poslikali v vseh letnih časih, z vodo in brez nje, v snegu in poletni vročini in »zaslišali« tudi najstarejše prebivalce Pradamana, kaj vedo in kaj mislijo o svoji reki.
Torre je zanimiva reka. Je kraška ponikalnica, malo teče zgoraj, malo spodaj, prestavlja svojo strugo, išče nove poti in preseneča. Prava reka je spomladi, pa tudi pozno jeseni in ob močnem deževju, Po strugi, ki je v tem letnem času suha in služi motoristom in kolesarjem za vragolije in dirke, smo se sprehajali, opazovali usedline, konglomeratske nanose in iskali zaklade. Res, čisto zares! Našli smo železne, srebrne in zlate kamenčke, ki jih je reka naplavila prav pred naše noge. Vmes smo imeli čas za medsebojno spoznavanje in pogovore, pa tudi za odgovore na zelo aktualna skavtska vprašanja: zakaj odraslo skavtstvo, kaj lahko kot odrasli skavti naredimo za širšo skupnost, kako so organizirane naše bratovščine, kaj pomeni K (=katoliški) v našem nazivu, kako lahko služimo, zakaj so potrebna taka AA druženja , zakaj nas bogati izmenjava izkušenj v AA skavtski regiji in širšem prostoru, … Vse naše odgovore je pridno snemal lokalni reporter in beležil lokalni novinar.
Sledilo je skavtsko kosilo iz nahrbtnikov, potem pa obširen pregled njihovega dela v preteklem letu in načrtov za naprej. V poznem popoldnevu smo imeli še skupno skavtsko mašo, s petjem ob dveh kitarah in sodelovanjem nas vseh, ki se je končala z ...jasno, z AA himno: DANES JE DAN….
Res je bil dan, ki ga je naredil Gospod in ko smo se v večernem mraku poslavljali na trgu pred cerkvijo, smo si obljubili, da se spet kmalu srečamo, če ne prej, pa prav gotovo na izmenjavi LMB na Reki.
+9
