Intervju z Olejem Jacobsenom, skavtom iz Slonokoščene obale (1. del)
Ole in skavtski voditelji (Avtor: Ole Jacobsen)
Povabilu naše mednarodno aktivne skavtinje Manje Rozman iz bratovščine Celje 2, se je Ole, ki je v Slonokoščeni obali pred dvema letoma začel znova postavljati skavtstvo po državljanski vojni, z veseljem odzval. Z njim smo se pogovarjali v Ljubljani, kamor je prispel z vlakom iz Danske. Udeležil se bo tudi sobotne izmenjave LMB v Solčavi. Plamen bo prav iz naših krajev ponesel tudi v Afriko.
Objavljamo prvi del zanimivega intervjuja.
Dragi Ole, dobrodošel v Sloveniji. Si Danec, a deluješ v Slonokoščeni obali. Kako to, kaj te je zaneslo v Afriko?
Kot zdravnik sem bil vključen v razvojne projekte v revnih afriških državah. Začel sem s pomočjo zelo mladim mamam v Burkini Faso, ki jih pogosto vržejo z njihovih domov in nimajo prav nobene prihodnosti. Nadaljeval sem z revnimi otroci, ki nimajo prihodnosti, ne morejo obiskovati šole. Četudi je šolanje formalno zastonj, starši ne morejo vzdrževati šolajočega otroka. Pravzaprav ga ne morejo niti nahraniti … Če starši zmorejo, pošljejo v šolo samo najstarejšega dečka.
Po vseh teh projektih si potem ostal kar v Afriki?
Ja, potem ko sem videl vse te potrebe, se nisem več mogel ustaviti. Opazil sem, da lahko tudi z zelo malo denarja naredim veliko – če sem tam. Ko sem videl to hvaležnost v ljudeh … V Afriki je tako, da manj kot ljudje imajo materialnih reči, bolj vredni so kot ljudje. Na Danskem me ljudje komaj pozdravijo na ulici, v Afriki pa ljudje imajo čas drug za drugega. Tu pravijo, da če hočeš imeti prijatelja, si moraš vzeti čas, da z njim spiješ vsaj tri skodelice čaja. Če ne, potem pravijo, da nimaš časa za prijateljstvo.
Odrasli skavti in skavtinje v Sloveniji smo večinoma starši otrok iz mladinskega gibanja. Kdaj si pa ti postal skavt?
(smeh) Ha, ha, … ali nisi rekel da bo to kratek intervju?
Ja, samo na kratko …
Skavt sem postal ko sem bil star osem let. Skavtske aktivnosti smo imeli v malo oddaljeni šoli in zelo strah me je bilo peljati se s kolesom v temi do tja in nazaj. Res me je bilo strah ... Pravzaprav me je mama vpisala k skavtom prav zato, da bi premagal ta strah, da bi se naučil premagati temo. Moje skavtsko ime je Dazee. Tako se pri nas imenuje plašna ptica …
Bila so tudi obdobja, ko zaradi kariere nisem bil tako aktiven, sem pa vseskozi skavt. Sem pa naredil tudi Wood Badge šolanje za voditelja.
Si bil torej tudi voditelj?
Da, tudi celotne lokalne enote, ki je v našem kraju takrat štela več kot 3.000 skavtov.
Kako delujete skavti v Slonokoščeni obali?
Ko sem videl situacijo v Afriki, sem si rekel: »V redu, dajmo pomagati.« Situacija v Afriki je namreč zelo težka. Večina skavtskih organizacij v Afriki nima ničesar, nobene opreme za kampiranje, tudi kroj imajo samo voditelji na najvišjih položajih. Starši preposto nimajo denarja niti za rutko. Skavti so po navadi otroci, ki ne hodijo v šolo in jih je treba, ko pridejo na srečanje, najprej nahraniti. Če jih le morem. Tudi voditeljem je treba dati kaj za jesti. Slonokoščena obala je izjemno revna država, več kot pol ljudi živi za manj kot 1 € na dan.
Moja prva prioriteta je, poleg hrane, zagotavljati treninge za voditelje, ne glede na to iz katere organizacije ali celo države prihajajo. Poleg materialnega pomanjkanja, so usposobljeni voditelji največja ovira pri razvoju skavtstva pri nas.
Če bi me kdo vprašal, če vam pomagamo z denarjem, za kaj ga boste uporabili, bi takoj odgovoril, da za mreže proti komarjem. Malarija je v naših krajih velik problem, posebej zato, ker imajo otroci zelo šibko odpornost zaradi slabe prehrane.
Kako izgledajo skavtske aktivnosti v Slonokoščeni obali?
So drugačne, ker nimamo materialnih sredstev. Vedeti morate, da k skavtom pridejo otroci, ki ne hodijo v šolo in pridejo vsak dan. V našem mestu nam je župan dal na razpolago območje na obali veliko okoli 6000 m2, kjer je veliko palminih dreves. Tako organiziramo za otroke tekmovanja v plezanju na drevesa. Veliko imamo bambusa in se lahko gremo pionirstvo, gradimo objekte, tudi iščemo sledove živali v pesku …
Sledove katerih živali najdete?
V pesku se zlahka najde sledove rakov, ptic, kač, …
Kač? Tudi strupenih?
Ja seveda, tudi zelene mambe. Z otroci se učimo katere kače so strupene in katere ne, kar je za otroke zelo pomembno. Spet gre za skavtsko načelo učenje z delom.
Imamo tudi preproste skavtske aktivnosti kot so tek, met žoge, skok v daljino, tudi hodimo in opazujemo naravo. Skavtom sem predlagal, da bi jim pripravil našitek, za hojo na 10 km, pa jim je bilo brez veze, češ, saj mi tako ali tako vsak dan hodimo vsaj 10 km ... Učimo se tudi prvo pomoč, pa tudi druge pomembne zdravstvene zadeve.
Foto: Ole Jacobsen Facebook profil, Aleš Čerin
