Čuka in sove odraslih skavtov Celje 2 na prvem zimovanju
Petkovo popoldne je sončno a ledeno, ko se dobimo v Mozirju, da bi skupaj začeli naše prvo samostojno zimovanje-odrasli skavti Celje 2.
Čuka in sove odraslih skavtov Celje 2 na prvem zimovanju (Avtor: Rozman Anton)
Malo pod Lučami prečkamo Savinjo in se z avti vzpenjamo po soteski proti Rogatcu, mogočnežu, ki bdi nad Lučami in Zadrečko dolino. Precej visoko pustimo avtomobile, na sani in hrbte naložimo hrano in težke nahrbtnike in po zasneženi cesti krenemo proti pastirskemu stanu Spodnji Špeh. V luninem soju se vzpenjamo skoraj uro in pol, mimo naseljenih in osamelih gorskih kmetij in utrujeni a veseli prispemo na preval, kjer v snegu stoji naša koča.
Odložimo prtljago, zakurimo, pripravimo večerjo, se družimo, izberemo si skritega prijatelja, ki mu bomo ta dva dni lepšali življenje z drobnimi pozornostmi. Sklenemo, da se bomo trudili za lepe, prijateljske odnose saj je naslov našega zimovanja Ljubezen in prijatelji. Duhovna misel, ki nam bo vodilo, je čudovito besedilo o ljubezni iz Pavlovega 1. pisma Korinčanom 13.
Pred spanjem nas je polna luna zvabila še ven, na sneg, ki se je srebrno svetil in nas vabil, da se spustimo po krasnem še nedotaknjnem terenu s sanmi, krožniki, pležuhom. Ura je bila kar čez polnoč, ko smo legli k počitku. A kljub temu je nekaterim uspelo v ledenem, sobotnem jutru pričakati sončni vzhod, ki je tukaj veličasten saj sonce pozlati Menino planino, Olševo in Raduho, pa seveda Rogatec na pobočju katerega smo bili mi.
Dopoldan smo izkoristili za zidanje igluja, ki smo ga s skupnimi močmi zelo lepo naredili. Seveda je bilo tudi obilo sankanja, pležuhanja in veselja na snegu. Nekje nedaleč nad nami smo vedeli, da je kapelica in smo pred mašo še skočili po celem snegu do nje. Vsa v lesu in snegu, z velikim križem in zvonom nas je navdušila in razmišljamo, da bi v maju enkrat bilo lepo imeti tukaj šmarnice. Nazaj grede smo zaorali v celi sneg in se do koče vrnili na snežnih prevoznih sredstvih. Na sončnem pobočju, pod smrekami smo popoldne pripravili sveto mašo in se zahvalili za radosti, ki smo jih doživljali.
Potem smo nabirali suhljad in zakurili velik ogenj, saj smo v žerjavici morali speči svoje kosilo. Ogenj je gorel še dolgo v noč, duhovni asistent David je moral za obveznostmi v dolino, mi smo se pripravljali na družabni večer in malo smo bili žalostni, ker si je pri igri na snegu poškodovala nogo Ana. Z nami je bila tudi Barbara, polna igrivosti, iznajdljivosti in navihanosti, ki nam je polepšala družabni večer in nas vse spravila v dobro voljo. In spet je bila polnoč, ko smo zaspali.
Nedeljsko jutro se je spet kopalo v soncu, mi pa smo se umivali v snegu. Po zajtrku smo zbrali vtise in razmišljanja o preživetem zimovanju, nato pa smo pospravili svoje stvari in kočo, ter krenili kot prava odprava s prtljago in poškodovano Ano na saneh, v dolino.
Zaključili smo uspešno, prvo, globoko doživeto in zares prijateljstva polno zimovanje.
Čuka in sove odraslih skavtov Celje 2 na prvem zimovanju (Avtor: Rozman Anton)
Odložimo prtljago, zakurimo, pripravimo večerjo, se družimo, izberemo si skritega prijatelja, ki mu bomo ta dva dni lepšali življenje z drobnimi pozornostmi. Sklenemo, da se bomo trudili za lepe, prijateljske odnose saj je naslov našega zimovanja Ljubezen in prijatelji. Duhovna misel, ki nam bo vodilo, je čudovito besedilo o ljubezni iz Pavlovega 1. pisma Korinčanom 13.
Pred spanjem nas je polna luna zvabila še ven, na sneg, ki se je srebrno svetil in nas vabil, da se spustimo po krasnem še nedotaknjnem terenu s sanmi, krožniki, pležuhom. Ura je bila kar čez polnoč, ko smo legli k počitku. A kljub temu je nekaterim uspelo v ledenem, sobotnem jutru pričakati sončni vzhod, ki je tukaj veličasten saj sonce pozlati Menino planino, Olševo in Raduho, pa seveda Rogatec na pobočju katerega smo bili mi.
Dopoldan smo izkoristili za zidanje igluja, ki smo ga s skupnimi močmi zelo lepo naredili. Seveda je bilo tudi obilo sankanja, pležuhanja in veselja na snegu. Nekje nedaleč nad nami smo vedeli, da je kapelica in smo pred mašo še skočili po celem snegu do nje. Vsa v lesu in snegu, z velikim križem in zvonom nas je navdušila in razmišljamo, da bi v maju enkrat bilo lepo imeti tukaj šmarnice. Nazaj grede smo zaorali v celi sneg in se do koče vrnili na snežnih prevoznih sredstvih. Na sončnem pobočju, pod smrekami smo popoldne pripravili sveto mašo in se zahvalili za radosti, ki smo jih doživljali.
Potem smo nabirali suhljad in zakurili velik ogenj, saj smo v žerjavici morali speči svoje kosilo. Ogenj je gorel še dolgo v noč, duhovni asistent David je moral za obveznostmi v dolino, mi smo se pripravljali na družabni večer in malo smo bili žalostni, ker si je pri igri na snegu poškodovala nogo Ana. Z nami je bila tudi Barbara, polna igrivosti, iznajdljivosti in navihanosti, ki nam je polepšala družabni večer in nas vse spravila v dobro voljo. In spet je bila polnoč, ko smo zaspali.
Nedeljsko jutro se je spet kopalo v soncu, mi pa smo se umivali v snegu. Po zajtrku smo zbrali vtise in razmišljanja o preživetem zimovanju, nato pa smo pospravili svoje stvari in kočo, ter krenili kot prava odprava s prtljago in poškodovano Ano na saneh, v dolino.
Zaključili smo uspešno, prvo, globoko doživeto in zares prijateljstva polno zimovanje.
+3
