Benetke - skavtski turizem?
Turist je nekdo, ki se potepa in biva v bolj ali manj luksuznih hotelih. Skavt pa stavi na preprostost, hotel jasno ali oblačno nebo, tudi, če za to nekaj plača, kajti zastonj je samo ljubezen!
Redentore - Izganjanje kuge (Avtor: Modotti)
Daleč, daleč, daleč od tega! Benetke so bile tako zelo skavtsko preproste in tako zelo skavtsko lepe, da bo treba to ponoviti drugo leto in še nekaj naslednjih let…
Skavtsko je bilo to, da smo bili nekateri v petek dopoldne še nekaj ur v službi, da je Katja prišla peš do Fužin in smo se v dveh avtih odpeljali do Dilc. Marija je sicer skuhala pregrešno dobro kavo in ponudila pregrešno dobrega domačega prijatelja in potem smo se v skavtski koloni odpeljali do Mester. Tam smo na zastonj parkirišču pustili avtomobile ( Alberto, hvala ti!) in se z avtobusom skupaj odpeljali do Chioggie.
Odrasli skavti iz tega mesta vsako leto sodelujejo in služijo na njihovem ribiškem prazniku. V kiosku, ki je bil označen s skavtsko lilijo in zastavo, so prodajali ribje specialitete. Delalo jih je kakih 15 - mislim, da cela bratovščina – in delali so intenzivno, saj je bila prav pri njih dolga, neprekinjena vrsta kar nekaj ur skupaj.Vmes so postregli še nam: s presto, nekaj ribicami in raki in kosom pečene polente. Vse, kar zaslužijo, gre za misijone. Mislim, da so zaslužili kar veliko. Je to skavtsko dejanje? JE!
Spali smo v skavtski hiši sredi Benetk, v skavtskih prostorih na improviziranih ležiščih. Eni notri, drugi zunaj, ker je bila notri precejšnja gneča. Ja, to je bil pa luksus!!! Spati pod zvezdnatim beneškim nebom – za zelo majhen denar!!! Tudi to bo treba ponoviti. Hvala, don Bruno, se priporočamo!
Zelo skavtska je bila tudi maša v cerkvi San Simeone Grande. Dva skavtska duhovna asistenta, 186 skavtov iz štirih dežel, skavtski »orkester« iz Dueville, pridiga o miru in bratstvu, o prijateljstvu brez meja in brez pregrad v jeziku ter prošnje v treh jezikih.
Pa tudi krog v senci pod lipami na otoku Buranu je bil eno skavtsko pogovarjanje o tem, kaj smo naredili skupaj in kaj bi lahko še naredili, zakaj nismo in kako bomo delali… Prej smo še pojedli in popili kosilo iz torbe: sendvič, breskev in pol litra vode. Skavtsko? Da.
Zelo skavtski, zelo preprost, zgovoren in optimističen je bil tudi naš 86-letni »predavatelj« na otoku Torcello, don Rosallino. Trudil se je, da bi nam čimveč povedal in čimveč pokazal. To mu je odlično uspelo. Bi ga kar vzeli s seboj, tako dobro smo se z njim »zaštekali«.
Kaj pa slavnostna večerja na obali svete Elene? Lesene mize in klopi in simpatična gostoljubnost lokalnih skavtov, hladna večerja in na koncu rezina lubenice, petje ob spremljavi kitare in druženje pozno v noč.
Luksus? Turizem? Da, pogled v nebeško katedralo z zvezdno razsvetljavo!
Nekaj posebnega je bil zaton sonca za beneškim zvonikom in milijoni lučk iz ognjemeta, ki so dobre pol ure razsvetljevali beneško nebo. Bilo je lepo, bilo je enkratno, bilo je nepozabno – in ognjemet je bil za skavte zastonj.
Drugo leto gremo spet uživat »skavtski turizem« v Benetke. Obetajo nam ogled beneških palač. Tistih, ki jih ne pokaže noben vodič. Ognjemet bo spet zastonj in šli bomo z vlakom. Smo se že dogovorili.
Redentore - Izganjanje kuge (Avtor: Modotti)
Skavtsko je bilo to, da smo bili nekateri v petek dopoldne še nekaj ur v službi, da je Katja prišla peš do Fužin in smo se v dveh avtih odpeljali do Dilc. Marija je sicer skuhala pregrešno dobro kavo in ponudila pregrešno dobrega domačega prijatelja in potem smo se v skavtski koloni odpeljali do Mester. Tam smo na zastonj parkirišču pustili avtomobile ( Alberto, hvala ti!) in se z avtobusom skupaj odpeljali do Chioggie.
Odrasli skavti iz tega mesta vsako leto sodelujejo in služijo na njihovem ribiškem prazniku. V kiosku, ki je bil označen s skavtsko lilijo in zastavo, so prodajali ribje specialitete. Delalo jih je kakih 15 - mislim, da cela bratovščina – in delali so intenzivno, saj je bila prav pri njih dolga, neprekinjena vrsta kar nekaj ur skupaj.Vmes so postregli še nam: s presto, nekaj ribicami in raki in kosom pečene polente. Vse, kar zaslužijo, gre za misijone. Mislim, da so zaslužili kar veliko. Je to skavtsko dejanje? JE!
Spali smo v skavtski hiši sredi Benetk, v skavtskih prostorih na improviziranih ležiščih. Eni notri, drugi zunaj, ker je bila notri precejšnja gneča. Ja, to je bil pa luksus!!! Spati pod zvezdnatim beneškim nebom – za zelo majhen denar!!! Tudi to bo treba ponoviti. Hvala, don Bruno, se priporočamo!
Zelo skavtska je bila tudi maša v cerkvi San Simeone Grande. Dva skavtska duhovna asistenta, 186 skavtov iz štirih dežel, skavtski »orkester« iz Dueville, pridiga o miru in bratstvu, o prijateljstvu brez meja in brez pregrad v jeziku ter prošnje v treh jezikih.
Pa tudi krog v senci pod lipami na otoku Buranu je bil eno skavtsko pogovarjanje o tem, kaj smo naredili skupaj in kaj bi lahko še naredili, zakaj nismo in kako bomo delali… Prej smo še pojedli in popili kosilo iz torbe: sendvič, breskev in pol litra vode. Skavtsko? Da.
Zelo skavtski, zelo preprost, zgovoren in optimističen je bil tudi naš 86-letni »predavatelj« na otoku Torcello, don Rosallino. Trudil se je, da bi nam čimveč povedal in čimveč pokazal. To mu je odlično uspelo. Bi ga kar vzeli s seboj, tako dobro smo se z njim »zaštekali«.
Kaj pa slavnostna večerja na obali svete Elene? Lesene mize in klopi in simpatična gostoljubnost lokalnih skavtov, hladna večerja in na koncu rezina lubenice, petje ob spremljavi kitare in druženje pozno v noč.
Luksus? Turizem? Da, pogled v nebeško katedralo z zvezdno razsvetljavo!
Nekaj posebnega je bil zaton sonca za beneškim zvonikom in milijoni lučk iz ognjemeta, ki so dobre pol ure razsvetljevali beneško nebo. Bilo je lepo, bilo je enkratno, bilo je nepozabno – in ognjemet je bil za skavte zastonj.
Drugo leto gremo spet uživat »skavtski turizem« v Benetke. Obetajo nam ogled beneških palač. Tistih, ki jih ne pokaže noben vodič. Ognjemet bo spet zastonj in šli bomo z vlakom. Smo se že dogovorili.
+11
