FOTO in VIDEO: Regijski sprejem LMB za Primorsko regijo v Trstu
(Avtor: Matic Slemič)
Porodila se je namreč zamisel, da bi letošnji dogodek obeležili z delovanjem skupnih moči ZSKSS in SZSO. Pravi izziv… In kje najti lepši simbol bratstva in prijateljstva, ki presega meje? Za mesto sprejema je bil namreč izbran Trst.
Verjetno se sedaj sprašuješ, kako je sprejem potekal ... ravno to pa bom povedal.
Zbrali smo se na trgu Unità, na tistem, ki leži pred občinsko palačo in gleda na Tržaški zaliv. Tam smo se voditelji, odrasli skavti, izvidniki in klanovci postavili v kvadrat, v katerem so v krog postavljeni stali volčiči. Pozdravljale so nas zastave ZSKSS, SZSO in ZBOKSS. Ko smo se postavili, smo sprva počastili zastave in zapeli Skavtsko pesem, na kar nas je g. Luka Tul povabil k molitvi in zmolili smo molitve skavtskih vej.
Kot se spodobi, so potem sledili pozdravi in govori. Predstavnika tropa LMB, Eva Pejič in Andrea Schart, sta pozdravila in predala besedo regijskima načelnikoma ZSKSS, Jasni Cupin in Luki Tutu, ter načelnikoma SZSO, Metki Šinigoj in Petru Spazzapanu. Kot zadnji je spregovoril tudi zastopnik mesta Trst, Igor Švab, sicer tudi podpredsednik občinskega sveta.
Ko je potem Eva nagovorila vse prisotne in jim začela pripovedovati zgodbo o Mihcu in Jakcu, ki stojita na zvoniku občinske palače in trkata na zvon, da bi pritegnila pozornost njunih klepetavih žena, sta se ta dva tržaška mladeniča čisto po naključju prikazala pred nami. Kaj pa je bilo narobe? Iskala sta Tinco in Marijanco, a ju nikakor nista uspela najti. Zaprosila sta za pomoč in ker skavti radi pomagamo bližnjemu, smo seveda takoj privolili.
Da bi iskanje šlo lepše od rok, smo se kar razdelili na štiri skupine. V prvi so bili VV, ki so majhne postave, ampak urni in se hitro premikajo med ljudmi, ki se mudijo po božično okrašenem mestu. Lahko bi dohiteli gospe. V drugi skupini so se zbrali IV, tisti pogumni, ki se radi igrajo. Ravno to, kar lahko pride prav. Z njihovim navdušenjem in igrivostjo naj bi pritegnili pozornost Tince in Marijance. PP so se postavili v tretjo skupino. Oni so stopali po mestnih ulicah, ne da bi pozabili na ljudi, ki jih obdajajo. Uigrali so se in osebam po poti podajali notranji plamen in toplino. Nazadnje pa še četrta skupina. Tu so se zbrali člani ZBOKSS in bratje taborniki. Oni so se lotili iskanja drugače. Preden se lotiš iskanja, moraš ja poznati mesto, v katerem se nahajaš! In prav to so oni storili. Spoznavali so Trst. Da pa ne bi pozabili na LMB in podajanje topline bližnjemu, smo vsi delili mimoidočim dvojezične poslanice, da bi lahko našo toplino res vsak prejel.
Po vsem trudu pa se je zdelo, da je bilo delo zaman. Tince in Marijance ni bilo od nikoder. A glej, ko smo se zbrali pred svetiščem Marije Velike, sta se ženi prikazali! Joj, kakšno veselje, kako sta se Mihec in Jakec veselila. Kako sta pa prišli do tega mesta? Verjetno je bil to velik plamen, ki so ga sestavili VV, ali pa je to bilo veselje in igrivost IV, morda pa velikodušnost PP. Kaj pa na novo pridobljeno znanje odraslih skavtov, morda je to vzbudilo zanimanje pri teh dveh klepetuljah ...
Ko smo bili postavljeni pred cerkvijo, nas je nekaj kar vabilo vanjo. Prestopili smo prag, napolnili klopi in kmalu ogreli ves prostor. Ali pa je to bilo naše petje? Lep je bil tudi prizor pred oltarjem, na katerem je po uvodni pesmi stala betlehemska Luč. In duhovniki, ki so nas počastili s prisotnostjo! Bilo jih je kar sedem, nekaj s Tržaškega, nekaj pa iz Slovenije. Tu smo doživeli skrivnost, tu smo lahko sprejeli tisto lučko, ki bo ogrela na stotine, na tisoče domov.
Po zaključku so nas pred cerkvijo čakali še vroč čaj, piškoti in ne pozabimo na spominske broške. Te nas bodo spominjale, kako smo se letos združili in se zbližali. Zgradili smo nova prijateljstva, vsadili smo seme. Sedaj je zalivanje tega semena na posamezniku.
Želimo vam vsem blagoslovljen božič in obilo ljubezni in miru v novem letu.
