SkavtNET

Skupaj (Avtor: Aleš Čerin)

Čas drugačnih prioritet

Velika večina skavtinj in skavtov po odhodu iz PP ali prenehanju voditeljskega služenja na lokalni, regionalni ali državni ravni zaključi tudi z aktivnim skavtskim življenjem. Prestopov med odrasle skavte je glede na množičnost mladinskega gibanja malo. Prevladuje prepričanje, da je skavtstvo predvsem izkušnja, primerna za mladega človeka, ki naj ga preko vzgojne in doživljajske razsežnosti pripravi na samostojno odraslo življenje. K sreči pa obstaja veliko skavtov, ki v sebi že nosijo izkušnjo mladinskega gibanja, pa bi jo radi nekako posredovali dalje ali jo vsaj čim bolj konkretno živeli tudi še naprej.

Vendar je osip na prehodu med PP ali SKVO in bratovščino logičen in do neke mere celo nujen. Konec aktivne skavtske poti v ZSKSS (zlasti voditeljske) se časovno bolj ali manj ujema z zaključkom posameznikovega študija, iskanjem zaposlitve, veliko pa jih je tudi že na pragu ustvarjanja lastnih družin. Posledično to pomeni kakovostno nove opredelitve življenjskih izzivov in prerazporeditev časovnih prioritet. Tisti mladi odrasli, ki kljub novim obveznostim in prenatrpanim urnikom še vedno želijo in hočejo aktivno sodelovati v skavtskem prostoru, pa predstavljajo za ZSKSS in ZBOKSS poseben izziv, kako jih nadalje vključiti v dogajanje.

Prehod, ki pa še ni zaživel

Pokazateljev, da skavtski duh v mladih srcih gori tudi še po končani voditeljski poti, je več. Znotraj stegov je že bilo nekaj poskusov z ustanovitvijo vej bivših voditeljev, v nekaterih bratovščinah tudi z osnovanjem mlajših vej, ki bi združevale skavtinje in skavte istih in podobnih starosti.

Izkušnje v obeh primerih pa kažejo, da trajnejših sadov ni. Tako se zaenkrat kot edina uspešna pot v odraslo skavtvo kaže formalen prehod iz stega v bratovščino. Slednjega so doslej izvajali predvsem posamezniki, redkeje skupine bivših voditeljev. Čeprav ima ta oblika prehoda s strani obeh organizacij tudi edina strukturno podporo, pa skavtski duh veje tudi še na druge načine.

Tako lahko kar nekaj bivših voditeljev najdemo med projektnimi voditelji na ravni stegov ali med raznimi inštruktorji specialističnih znanj na državni ravni. Čeprav bi po starosti in načinu delovanja nekako sodili v bratovščine, ohranjajo svoje članstvo v stegih, včasih pa niti tega ne več. Ker gre za ljudi s pomembnimi znanji in izkušnjami, je velika škoda, da njihov položaj zaradi osebne razpetosti med organizacijama ni urejen.

Razlogi, da se večina nekdanjih skavtov in bivših skavtskih voditeljev ne pridruži bratovščinam, gredo namreč od utemeljenih opažanj do pavšalnih in pristranskih očitkov, nujno pa odkrivajo slabosti na obeh straneh. Osebno mislim, da v pretežni meri izvirajo iz samega načina dela v posamezni organizaciji.

ZSKSS je v prvi vrsti vzgojna organizacija, pri doživetjih in skupnem premagovanju težav se med mladimi spletejo prijateljstva za vse življenje, izkušnje in spoznanja pa trajno zaznamujejo posameznikovo osebnost in gledanje na svet.

Metodologija dela v ZBOKSS je seveda povsem drugačna: bratovščine sestavljajo že izoblikovane odrasle osebe, namen njihovega delovanja pa ni več vzgoja, ampak je ob pomoči svojim mladim skavtskim sestram in bratom predvsem nudenje organizacijskih in drugih okvirjev, znotraj katerih se lahko odvijajo dejavnosti za ohranitev in razvoj skavtske misli pri posamenikih in širše v skupnosti.

Pot od "pravokotnika h krogu"

Prehod iz enega načina delovanja v drugega terja tako tudi miselni in čustveni prehod, ki pa je praviloma še težji od zgolj fizičnega. Mladi odrasli, ki imajo za seboj pot mladinskega skavtstva, programa odraslih praktično ne poznajo, zdi se jim bistveno manj dodelan in osmišljen kot mladinski, predvsem pa nove organizacije ne doživijo kot svoje. Kar je tudi logično: nekdo, ki je bil pri skavtih od otroštva dalje, je povsem nezavedno razvil zelo oseben odnos do ZSKSS.

Za razvoj odnosa do bratovščine pa bi bila najprej potrebna razumna odločitev, nato pa v tolikšni meri bogat program bratovščine, da posamezniku skoraj ne bi dal več priložnosti obujati spomine na mladinsko združenje, ko bi bilo to nezrelo. Kar se sliši skoraj kakor hec, je še kako resnično: navezanost na lokalni steg in prijatelje po drugih stegih je premočno vezana na identiteto krovne organizacije, da bi posamezniki zmogli s kroja (dobesedno s srca) odparati pravokoten našitek in ga nadomestiti z okroglim, oziroma še kako živo preteklo izkušnjo zamenjati z nejasno obljubo prihodnje.

Upanja

Letošnja 20-letnica mladinske organizacije je tudi priložnost za razmislek o skavtstvu mladih odraslih. Kakšne pristope razvijamo na področju prehoda v odraslo skavtstvo? Ali si upamo vzeti v ponoven pretres celo takšne odločitve izpred let, da ostaneta združenji organizacijsko ločeni? Doslej je bila iniciativa na področju reševanja problematike mladih odraslih skavtov v pretežni meri na ramenih posameznikov znotraj stegov, upanje pa dajejo tudi zadnji skupni posveti na ravni obeh združenj in srečanja bivših voditeljev.

Delo na programu in delo na terenu, izkušnje in dobre prakse od drugod, argumentirana soočenja mnenj in tovariški nasveti so verjetno edina drzna pot, ki je prava in na katero se ne smemo bati stopiti. V gojzarjih ali v tevicah!

Blaž Karlin v domačem Stegu grajskih zamorcev - Škofja Loka 1 sodeluje pri povezovanju bivših aktivnih voditeljev v t.i. vejo prekaljenih. V letu 2009/2010 je klanovodja, od januarja 2010 član uredništva Skavtiča.

Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža mnenja nobene skavtske organizacije.