"Saj mi nimamo nobenega psa ..."
V pogovoru (Avtor: Aleš Čerin)
"Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje." je prvi skavtski zakon. BP ga je postavil prav na prvo mesto. Po moje ne brez razloga. Zame je resnično najbolj pomemben.
Kako pa naj živimo tale zakon? Kako pa naj si pridobivamo zaupanje? Odrasli skavti smo v knjižico Duhovna podoba odraslega skavta takole zapisali:
- Skavti govorimo resnico: Skavtove besede so vedno v skladu z dejanji, ki so se zgodila ali jih napoveduje. Dejanjem nič ne dodajamo, jih ne olepšujemo ali s prikrivanjem izkrivljamo. Skavti tudi ne molčimo, ko je potrebno spregovoriti.
- Skavti držimo dano besedo: Ko je beseda dana, je zavezujoča. Skavti bomo zato izpolnili dano besedo tudi takrat, ko ne bo vse potekalo tako, kot smo si predstavljali, in takrat, ko se bodo stvari obračale nam v večje breme, morda celo v škodo.
Brez življenja po tem zakonu, je vse težko. Brez zaupanja je težko, kaj težko, nemogoče vzpostavljati tople, ljubeče odnose. Brez zaupanja je komunikacija težka, se stalno zatika, veliko je pojasnjevanja in prepričevanja. Pa še ne gre.
Danes se v družbenem okolju laž skorajda tolerira. Nekateri politiki, ki so jih dobili na laži, so celo izumili novo besedo za laž: napaka. Ki pa se nekaterim kar ponavlja.
Tudi v šolah se laž kar dopušča. Mislite, da je deklica s kužkom kaj občutila posledice svoje "napake"? Ne, prav nič.
Ali naj tudi skavti kar črtamo 1. skavtski zakon?
