Glas vpijočega v puščavi
Adventni venček (Avtor: Aleš Čerin)
Ko v tem trenutku v slovenski družbi opažamo množice, ki vpijejo oblastnikom, da je potrebno nekaj spremeniti na ravni družbenih odnosov med ljudstvom ter med politiko, kapitalom in elitami, se še bolj zavedamo, da je potrebno nekaj spremeniti tudi v odnosu med človekom in Bogom. Pravzaprav se v tem grmu skriva zajec. Temeljni odnos človek – Bog je tako zanemarjen, razdrt, da smo ljudje raje zaupali zgolj v našo družbo, sistem in ljudi, ki so nas sedaj, neizbežno, razočarali.
Noben človek namreč ni popoln, vsi grešimo. Prerok Jeremija v sočnih primerjavah pravi: »Tako govori Gospod: Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od Gospoda. Je kakor suh grm v pustinji, ne vidi, ko pride kaj dobrega; prebiva v izsušeni puščavi, v solnati, neobljudeni deželi. Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje. Je kakor drevo, zasajeno ob vodi, ki steza svoje korenine k potoku, ne boji se, ko pride vročina, njegovo listje ostane zeleno; v sušnem letu ne trpi pomanjkanja in ne neha roditi sadu.«
Adventni čas je torej čas ponovne odločitve za Boga, odločitve zaupati raje v Gospoda kot človeka. Skavtinje in skavti, ki ponosno že z imenom, odločitvami in življenjem pričujemo za Gospoda, smo lahko oziroma moramo biti glas vpijočega v puščavi: »Pripravite Gospodovo pot.« Kako? Najprej tako, da smo še vedno in še bolj to, kar sicer že smo, skavti in katoličani. Nato pa tako, da vsak svoja znanja, darove in sposobnosti ponudi v širjenje veselega sporočila, da Gospod prihaja kot človek, da bi nam bil blizu, to pa zato, ker nas ima rad.
Da si ne bomo Božiča zapomnili (kot slišimo v reklamah) zgolj po Rudolfu, jelki in lučkah, ampak predvsem po »Luči, ki je zasvetila v temi« ali kot pravi prerok Mihej: »Ti pa, Betlehem Efráta, si premajhen, da bi bil med Judovimi tisočnijami: iz tebe mi pride tisti, ki bo vladal v Izraelu.« Tisti, ki prihaja, ta Luč miru iz Betlehema, je Jezus Kristus, On je bistvo božiča, o Njem pričujemo, njega Oznanjamo, o Njem vpijemo, Njega se ne sramujemo, On je Gospod, v katerega zaupamo in bomo zato blagoslovljeni mi, naše družine in naša domovina.
