Prah si in v prah se povrneš
Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!
Simbolika pepeljenja je zelo globoka in za naš čas, ki stalno odganja smrt in celo samo misel na smrt, še kako pomembna. Včasih imam občutek, kot da smrti nočemo več “poznati”, kar podimo jo iz naše zavesti. Poznam primer, ko je človek tako pregnal smrt iz svoje zavesti, da ga je smrt bližnje osebe – četudi v zelo poznih letih, popolnoma “vrgla na tla”.
Odganjanje misli na “sestro Smrt” (tako lepo jo ogovarja sveti Frančišek Asiški) se kaže tudi v tem, da naše drage – tudi najbližje pustimo umirati kar same, zapuščene in odrinjene v belini bolniških sob. Vse seveda pod pretvezo najodličnejše skrbi za zdravje. Ko je naš bližnji “zrel”, ga pač predamo profesionalcem in naj kar oni poskrbijo zanj. Kako drugače je bilo včasih, ko so ljudje umirali doma, med svojimi, ko so se lahko v miru poslovili in odšli v Večnost! Ob molitvi najbližnjih.
Pepelnična sreda je pravi čas, da postojimo, se zamislimo in se pripravimo na obdobje posta. Med postnim časom se namreč kristjani želimo prečistiti. Na oba načina – fizično in duhovno. S postnim časom se za kristjane začne čas, ko se čemu odpovemo: na petke se odpovemo mesu, v celotnem času pa slabim razvadam (npr. alkoholu, tobaku, lenarjenju, …). Pa ne samo da se čemu odpovemo: trudimo se narediti kaj dobrega za svojega bližnjega. Duhovno se pa poskušamo znebiti slabih misli in namenov.
V pepelnični noči
Poznate odlično pesem Simona Gregorčiča “V pepelnični noči”? Za pokušino samo zadnja kitica: “Le vstani, vbôrni národ moj, do dánes v prah teptán, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je – vstajenja dán!” Celo preberite na Wikiviru.