Prah, prahec, prašiček...
1) PRAH – Tole pišem v nedeljo, z varne oddaljenosti od prihajajoče pepelnične srede, ko se bo spet po vsej sveti, katoliški in apostolski Cerkvi, razlegal grozo vzbujajoč klic: »Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš!« (Verjetno nas večina duhovnikov sicer izbere milejšo obliko pepelničnega povabila: »Spreobrni se in veruj evangeliju!«, a pepel, ki vam ga pri tem potresemo na glavo, govori glasneje kot besede…)
Je človek, sem torej jaz res en sam, za nekaj časa skupaj zgneten prah?
Pred leti sem bil pri maši v Lovrečiči. Duhovnik je med pridigo izrekel besede, ki jih ne morem pozabiti: »Lahko imaš tri doktorate … pa ti poči ena sama drobna žilica v možganih … in ne boš več poznal niti svojega imena!« Ja, tako krhki smo!
2) PRAHEC – A nisem še končal… Prerok Izaija pravi v 40. poglavju (Iz 40,15) takole: »Glej, narodi so kot kaplja na vedru, kakor prašek na torilcih te cenijo! Glej, otoke dviga kakor zrno peska!«
Kaj hoče prerok s tem reči? Kaj ti hočem jaz s tem povedati?
Preprosto: da je Bog res Bog in da sva midva en drobcen prahec pred njim! Pravo življenje – spreobrnjenje k resnici in ljubezni – se lahko začne šele tedaj, ko priznava, da je on Bog, midva pa zelo dragoceni, a hkrati sila drobni in krhki posodici za njegovo ljubezen! Kakšna sreča, da on ni kar neki Bog, ampak da je najin Oče! In ta Oče naju vsak trenutek ustvarja in naju objema v vsem, kar sva … Zvonka bi rekla: »Je tema in je svetloba in je Ljubezen!«
3) PRAŠIČEK – Ja, saj vem, da ni prav… Morda pa vendarle je… hotel sem te pripeljati prav sem: do prašička. Morda si se ravnokar spomnil/a na Pipija in Melhiada, na svoj na pol prazen šparovček, ali pa na ubogega izgubljenega sina med svinjami, ali pa na tistih nesrečnih 2000 svinj, v katere je Jezus poslal Legijo… Sam pa ti ponujam še eno možnost, povezano s pravljico o treh prašičkih: 1 Kor 3,10-17. Te »matra firbec«? Kar naj te …
Globokega, pristnega veselja poln postni čas ti želim!