SkavtNET

(Avtor: Viktor Höchtl)

Prikorakali smo do tretje adventne nedelje in prižgali smo že tretjo svečko na našem venčku. No, jaz je še nisem, v sobi namreč nimam venčka. Bom pa molil ob njem doma z družino ali pa s prijatelji v kapeli, ko se vidimo. Se pa sprašujem, kaj sem si mislil ob prvi svečki: »Uf, saj se je komaj začelo.« In ob drugi: »No, pa smo že na polovici, saj teden je res hitro naokrog.« Zdaj, pred tretjo svečko pa razmišljam, kaj sem počel do zdaj in v čem me je advent najbolj spremenil? Pa me je spremenil na bolje? Sem se za dobro sploh trudil? In kaj lahko še naredim, da bom advent do Jezusovega prihoda živel res polno? Bom lahko za Božič rekel: »Živjo Jezus, končno si prišel. Vesel sem te!« Trenutno imam več vprašanj kot odgovorov, ampak Jezus ima odgovor(e) zame, če mu le prisluhnem. Kako pa? Tako, kot pravi: 

»Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« [Mt 6, 6] 

Veš Jezus, ti imaš vedno prav in veš kaj je dobro zame, četudi to največkrat spoznam kasneje, kot bi moral. Ti veš, da preveč udobja človeka pomehkuži, težka, strma in trnova pot pa ga utrdi ter oplemeniti za novo izkušnjo. Če Te bomo čakali doma na kavču, bomo za Božič verjetno spraševali: »Kje si, ja kdaj pa prideš?« In tako zapravili še eno priložnost, da se nas dotakneš. Če pa bomo iskali življenje izven svojega udobja in zavetja, Te bomo našli še preden te bomo lahko vprašali »Kdaj?« 

Jezus, daj mi moči, da bom do Tvojega prihoda zmogel večkrat iti preko sebe, naredil več za druge, da bom prijatelj vsakomur in bom spoštoval druge. Da bom črpal veselje in navdušenje iz molitve ter ju delil naprej. Da bom pustil preteklost za sabo, da ne bom preveč sanjal o prihodnosti in da bom polno živel trenutek, ki mi ga daješ. Naj Te ljubim v vsakem človeku, uči me velikodušnosti in naj bo križ ob poti kot srečanje s prijateljem. Z dobrim prijateljem!