Vedno oznanjaj
Tretji teden: Vedno oznanjaj
Nedelja, 17. december 2017
Evangelij: Jn 1,6-8.19-28
Ali Janez Krstnik dojema sebe kot nekoga, ki kliče Izraela k pravičnosti? Opozarja narod na Božji poseg? Janez Krstnik najprej zanika, da je Kristus in se predstavi kot glas. Ne povzdiguje se v neko pomembno osebnost in nikoli ne pove svojega imena. On je orodje v Božjih rokah, ki kaže na Drugega, ki se kaže na obzorju.
Obljuba, ki je na tem, da se izpolni, ni nova religija, ampak oseba, Luč. Odvezati sandal z nog ni bilo delo učencev učitelju, temveč sužnjev. Janez Krstnik pravi, da ni vreden niti suženjskega dela Zanj, ki je Luč, ki prihaja. To je merilo Jezusove veličine.
Oznanjajmo tudi mi, kakor je to delal Janez Krstnik. Kot skavti in skavtinje to naredimo tako, da pokažemo na naš način življenja, ki je služenje, in s tem, da vsak dan naredimo vsaj eno dobro delo.
Dejavnost 1
Sodelujoči naj se postavijo v krog, vsak naj ima v roki ugasnjeno svečo. Voditelj naj razloži, da taka sveča – preprosto in enostavno – ne dela ničesar, ničesar ne daje od sebe. Sveča je prispodoba sodelujočih samih, ki so kot luč.
Če je mogoče, ugasnite luči, da bo v prostoru tema. Nato prižgite eno svečko in si v krogu podajajte plamen. Tako si razdelimo svetlobo. Voditelj naj razloži, da ko plamen gori, se topi vosek, ki izgoreva. Sveče so kot mi. Ko so naši plameni prižgani, svetimo drugim. Ko so plameni ugasnjeni, smo neuporabni. Ko so svečke prižgane – tak je njihov namen –, so dejavne. Svetloba je še boljša, kadar se jo deli v svet, drugim ljudem. Tako jih navdihujemo, navdušujemo in razsvetlimo.
Pri tem lahko pojemo pesem »This little light of mine«.
Dejavnost 2
Pripravi listke, na katerih naj bodo napisane naloge kot so:
- poj »Vse najboljše za te« in kroži po prostoru
- daj petko (high five) vsakemu sodelujočemu
- za 15 sekund se obnašaj kot opica
- podaj roko svojemu prijatelju
- zažvižgaj si pesem, ki ti je všeč
- 7krat se zavrti okoli sebe
- naredite »mehiški val«
- naredi 10 poskokov in nato reci: »Utrujen sem«
- zaploskaj 6krat in reci: »Jezus je luč«
Izberi prostovoljca, ki naj potegne en listek in naredi, kar piše na njem. On je »luč«, ki pove drugim, kaj naj naredijo. »Luč« naj ne govori (razen, če naloga to predvideva), ampak pripravi vsakega, da izvaja nalogo. Voditelj, ko vidi, da vsi izvajajo nalogo, reče, naj vsi podajo roko tistemu, ki je »luč«. Nato voditelj reče drugemu, naj bo »luč«. Tako se igra nadaljuje. Vsak naj dobi priložnost, da je »luč«.
Da bo stvar še bolj zanimiva, lahko v igri sodelujeta dve skupini. Vsaka skupina najprej izvede pravkar opisano igro. Nato skupini prideta skupaj in se postavita vsaka v svojo kolono. Na znak »zdaj« prvi v koloni preteče določeno razdaljo in vsem v svoji koloni pokaže, kaj naj naredijo (ponovi nalogo, ki jo je imel prej, ko je skupina izvajala igro). Ko vsi v koloni izvajajo, teče nazaj in naslednji steče naprej in naredi enako, dokler vsi ne pridejo na vrsto.
Po dejavnosti naj vsi naredijo krog in premislijo o izvajani igri. Vprašanja v pomoč:
- Je bilo težko biti »luč«?
- Je bilo zabavno biti »luč«?
- Je bilo komu nerodno? Zakaj?
- Se je kdo počutil tečnega ali neumnega? Zakaj?
Zaključki:
Težko je biti luč. Ko pa izžarevamo Jezusovo ljubezen našim prijateljem, delamo največ, kar lahko, saj pričamo za Jezusa. Ko te Jezus vabi, da bodi luč, ti ne naroča težkih ali tečnih stvari, kot so bile tiste v igri. Jezus želi, da prinašaš ljudem upanje, pogum in veselje. Želi, da izpolnjuješ Božjo besedo in pričaš drugim, da nas je Jezus odrešil.