Zažiga

0 Zažgi

Prenesi v

2. postni teden (6.-12. marec)

POD in MEDO 07.03.2017
Mt 5,20-26: Sprava je most do drugih ljudi in znamenje miru Na začetku petega poglavja Matejevega evangelija Jezus nauči svoje učence blagre. Današnji odlomek odpira nov pogled za naš odnos do bližnjega, kako graditi mir in posledično kako graditi boljši svet, kakor nam je naročil Bi-Pi.
(Avtor: Neznan)

»Ne ubijaj« naroča postava in s tem odpravlja uporabo orožja, sovraštvo in nasilje. Očitno ni tako zelo težko postati svetnik. Toda Jezus gre dlje, pravzaprav gre nazaj h koreninam tega, kar nas odvrača od bližnjih: jeza, zamere, grdo govorjenje. Obstaja namreč veliko načinov, kako nekoga ubiti, ne samo umor. Jezus zelo konkretno pokaže, da vsak spor lahko premostimo, če spoštujemo nekaj smernic: ne jezi se, ne zmerjaj drugih, ne odgovarjaj nesramno. Če želimo klicati Boga kot Očeta, moramo najprej prepoznati vsakega človeka kot brata in sestro. Matejev evangelij nas vabi k doslednost in zvestobi, da bi živeli v miru med seboj in z Bogom.

Čamú prinašati naše darove k oltarju, ko smo skregani z brati? Nujno je najprej oditi k bratu in se spraviti se njim. Seveda zna biti zelo težko prositi nekoga za odpuščanje, saj predpostavlja priznanje lastnih napak in zmot. Če imamo v zavesti Božje usmiljenje in če živimo zakrament sprave (sv. spoved), najdemo moč, da lahko prosimo odpuščanja. Še več, doživetje sprave z Bogom je priložnost, da začutimo olajšanje, da se umirimo potem ko smo priznali grehe in bili deležni odpuščanja. To je priložnost, da resnično in globoko doživimo spreobrnjenje srca. Kot nas spominja Cervantes, avtor knjige o Don Kihotu: »Žalosten obraz je boljši od omadeževanega srca.«

V želji, da prosimo odpuščanje, če smo bližnjega užalili, je zelo pomembno, da tudi mi znamo odpustiti drugim. V molitvi očenaš prosimo, da bi bili deležni te moči: »…odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« Lani smo doživljali leto usmiljenja, zato ne pozabimo, da je odpuščanje delo usmiljenja. Poživimo zaupanje v bližnjega, ki nas je prizadel, in glejmo v njem Božji obraz. Bodimo usmiljeni kakor Oče.

V začetku 90. let prejšnjega stoletja je psiholog Marshall B. Rosenberg začel razvijati metodo nenasilne komunikacije, ki temelji na sočutju in vodi v spoštovanje sočloveka.
Koraki nenasilne komunikacije so: 1. opazovati dogajanje v sebi, 2. izražanje svojih čutenj, 3. izraziti svoje potrebe in 4. vprašati se po tem, kaj dela moje življenje boljše. Če v svoje sporazumevanje vključimo te štiri korake, naredimo prvi korak k spravi z bližnjim.

Predlog za dejavnost

Namen dejavnosti: Učiti se opazovati, kar vidimo ali slišimo, in ne soditi.
Kraj: kjerkoli
Trajanje: 30 minut
Potek:
1. Razložiti udeležencem, da je za dobro sporazumevanje važno ne soditi prehitro, temveč najprej izražati dejstva. Lahko podamo nekaj primerov.
2. Pripraviti nekaj stavkov, ki jih nato razdelimo med udeležence. Primeri: Ančka zjutraj ni pojedla zajtrka. Janezek se vedno jezi name brez vzroka. Micka si pred kosilom nikoli ne umije rok. Že drugič si me danes poklical/a. Mama se neprestano pritožuje. Učiteljica mi je rekla, da se ne trudim dovolj.
3. Osebno delo: Vsak udeleženec najprej odbere »nevtralne« stavke. Nato poskuša v »nevtralne« spremeniti tiste, ki vsebujejo sodbo/interpretacijo.
4. Plenum: Skupaj se pogovorimo o stavkih in skušamo najti soglasje o tem, kateri so »nevtralni«, kateri izražajo sodbo/interpretacijo, in o tem, kako so jih preoblikovali. Voditelj naj bo pozoren na besede, ki izražajo sodbo (npr. vedno, nikoli, nesprestano …).

Komentarji (0)

Za komentiranje se prosim prijavi.