V postojnskem krdelu so postali Mojce in Kekci
Ko so se volčiči 1.7.2007 odpravili na tabor, niso vedeli, kaj vse jih čaka v najbolj razburljivem tednu v tem letu, ki pa se je končal 7.7.2007.
vsak ima enkrat rojstni dan, tokrat je to bila Bagira (Avtor: Jana Čeč)
Res, da je od tabora preteklo že nekaj časa, ampak spomini so še vedno živi. Ko se je krdelo Dolgodlakih Varuhov Džungle zbralo na parkirišču, je manjkal samo še avtobus. Po mučnem čakanju je prišel, nas naložil in odpeljali smo se proti Logjam pri Kobaridu.
Po prihodu v hišo smo se udobno namestili in prelevili v Mojce in Kekce. Domačini so nam poslali pismo, v katerem so nam povedali, da nismo pravilno oblečeni, ker pa se skavt znajde, smo si našo obleko naredili kar sami. Mojca vedno nosi predpasnik, pri Kekcu pa ne gre brez brezrokavnika. Spoznavali pa smo tudi domače jedi. Tako smo si sami zamesili njoke, seveda brez kuharja ne gre, in si skuhali čaj iz kopriv. Vmes smo se malce sprehodili do vode. Ker so mladi volkci neprimerno bolj pogumni od starih volkov, so se hitro pognali v mrzlo vodo, stari volki pa smo se sončili na pesku.
Ko pa pade večer, se na vasi prične kmečka veselica. Najprej pride na vrsto modna revija, temu pa sledi pravi kmečki ples.
Čas pa teče in nič ne reče. In naš tabor se je hitro končal. Odpravili smo se proti domu, spotoma smo skočili še pogledat v Idrijo na Marmeljado. Ker nam je bilo všeč, smo se zadržali tam kar dva dni. In se šele nato vrnili domov.
Veseli smo, da je imela za naša potepanja posluh tudi Občina Postojna, ki nas je finančno podprla.
vsak ima enkrat rojstni dan, tokrat je to bila Bagira (Avtor: Jana Čeč)
Po prihodu v hišo smo se udobno namestili in prelevili v Mojce in Kekce. Domačini so nam poslali pismo, v katerem so nam povedali, da nismo pravilno oblečeni, ker pa se skavt znajde, smo si našo obleko naredili kar sami. Mojca vedno nosi predpasnik, pri Kekcu pa ne gre brez brezrokavnika. Spoznavali pa smo tudi domače jedi. Tako smo si sami zamesili njoke, seveda brez kuharja ne gre, in si skuhali čaj iz kopriv. Vmes smo se malce sprehodili do vode. Ker so mladi volkci neprimerno bolj pogumni od starih volkov, so se hitro pognali v mrzlo vodo, stari volki pa smo se sončili na pesku.
Ko pa pade večer, se na vasi prične kmečka veselica. Najprej pride na vrsto modna revija, temu pa sledi pravi kmečki ples.
Čas pa teče in nič ne reče. In naš tabor se je hitro končal. Odpravili smo se proti domu, spotoma smo skočili še pogledat v Idrijo na Marmeljado. Ker nam je bilo všeč, smo se zadržali tam kar dva dni. In se šele nato vrnili domov.
Veseli smo, da je imela za naša potepanja posluh tudi Občina Postojna, ki nas je finančno podprla.
+6
