#SurLaRoute Roverway 2016
Group Photo (Avtor: David )
Na ceremoniji smo se zbrali vsi skavti, ki smo imeli poti v okolici Pariza. Pozdravil nas je tudi Francoski predsednik in nam zaželel, da bi na naših dogodivščinah v Franciji uživali kolikor se da. Z avtobusi smo se odpeljali do različnih krajev, kjer smo preživeli teden dni skupaj s soskavti iz Portugalske, Španije, Francije, Nizozemske, Nemčije in Poljske.
Vsaka skupina je imela dnevno zadolžitev. Nekatere so bile bolj podobne nalogam, kot jih imamo mi na taboru, kot so pomivanje posode ali pospravljanje okolice. En dan pa je posamezna skupina tudi pleskala zadnja okna na hiši, ki so bila potrebna obnove. Pripravljali smo tudi program za mlajše otroke, ki so nas obiskali zadnji dan. Predstavili smo jim, kako zelo pomembno je kupovati lokalno, svežo hrano, ki je polna vitaminov in koliko časa potrebuje hrana, ki jo uvažajo iz daljnih krajev.
Že prvi dan smo tekmovali med državami, kdo bo svojo zastavo obesil višje na drevo. Čeprav smo se Slovenci zelo trudili, so nas Nizozemci prehiteli, in svojo zastavo obesili na vrh drevesa.
En dan smo se že zjutraj z avtobusom odpeljali k bližnjem gradu, nato pa smo naš popoldan preživeli še v centru Pariza. Večerjali smo v parku zraven Eifflovega stolpa, nato pa smo tik ob stolpu počakali, da se je stemnilo in da so se prižgale čudovite lučke. Seveda smo ta trenutek izkoristili za fotografiranje.
Pa še bolj oddaljen. (Avtor: Petra)
Vsak dan smo si kosilo kuhali razdeljeni po naših prvotnih skupinah na plinskih gorilnikih. Po kosilu je sledil prosti čas in ker smo skavti vedno polni energije, smo iz vrvice Slovenci naredili roverčka. Poiskali smo dve palici in še ostale skavte naučili, kako se igra ta igra. Ni minilo pet minut, pa smo jo že vsi znali in zaposlili smo se za dobre tri ure. Najprej smo se igrali v mešanih skupinah, in ker smo ostali še samo najbolj vztrajni, smo Slovenke predlagale, da tekmujemo z Avstrijci in ugotovimo, kdo je boljši. Kljub temu, da smo se zelo trudile, so bili oni vseeno bolj spretni in hitri. Ampak to nam ni vzelo volje, da se ne bi naslednji dan spet zabavali v igrah.
Roverček. (Avtor: Ines)
Vsak večer je pripravljala večerjo ena od držav. Pripraviti je morala nekaj tradicionalnega. Tako smo za večerjo jedli od paelie, tradicionalne Portugalske juhe in klobas, dunajskega zrezka, francoskega riža z zanimivimi polivkami, palačink s sladoledom, karamelo in mandlji, do tradicionalnih skavtskih hrenovk in tvista. Dolgo smo razmišljali, kaj klasično slovenskega bi jim lahko pripravili in ker smo ugotovili, da veliko skavtov, s katerimi smo bili skupaj na poti, ne živi skavtstva tako kot mi Slovenci, smo se odločili, da jim pripravimo tradicionalni skavtski tvist. Zaradi različnih okoliščin si nekateri skavti na taborih sploh ne zakurijo ognja; Portugalci imajo na primer prepoved, zaradi vročine. Za Slovenski večer smo pripravili ogenj, poiskali palice in brž, ko je bila žerjavica dovolj vroča, smo se vsi pognali po hrenovke in začeli peči. Za posladek smo si privoščili še marshmallowe in banane s čokolado.
Slovenski večer. (Avtor: Ines)
Ker se vsak teden hitro obrne, še posebej pa teden, ko smo na skavtskem taboru, je zelo hitro napočil dan, ko smo zjutraj morali pospravit naše stvari, podret šotore in se z avtobusom odpeljat na drugo stran Pariza v vasico Jambville, kjer smo z vsemi udeleženci Roverwaya preživeli še nepozabne štiri dni.
Po poteh smo bili razdeljeni po sklopih, kjer smo si postavili šotore. Posestvo, kjer se je odvijal skupni program, je bilo zelo veliko, zato smo do glavnega prizorišča hodili kar nekaj časa.
Dva dni smo zjutraj imeli delavnice. Po dveh travnikih so bili postavljeni šotori in vsak je predstavljal svojo tematiko. Naša skupina se je enkrat udeležila zelo zanimive delavnice, ki so jo pripravljali Italijani. Bila je kot simulacija, kaj vse preživljajo begunci, ki prečkajo države.
Dnevni oddih. (Avtor: Petra)
Večerje smo si spet kuhali po naših poteh in vsak večer smo zakurili ogenj, da smo si, če ne drugega, lahko popekli kruh.
V našem podtaboru je še vedno vladal tekmovalni duh, kdo bo višje obesil zastavo. In ko smo našo slovensko zastavo dvignili na vrh drevesa in smo mislili, da smo sedaj pa le končno premagali Nizozemce, nam nizozemski skavt pove, da je njihovo zastavo obesil na vrh gradu, ki je bil zraven prizorišča.
Zvečer, po večerji, se je dogajanje prestavilo spet na glavno prizorišče, kjer so program vodili Francozi. Zelo zanimivo je bilo, ko je prvi dan vsak dobil moder list, katerega smo dvignili v zrak in nastala je čudovita fotografija Evropske zastave. Vsi skupaj smo bili ena skupnost.
Večerna prireditev (Avtor: Petra)
Po večernem programu smo se skavti, ki smo še imeli preveč energije, lahko zabavali v disku, ki je bil sestavljen iz členarjev in je bila popularna glasba, ali pa v disku, kjer si dobil slušalke, glasbo je predvajal DJ, mi pa smo plesali na glasbo, ki smo jo poslušali po slušalkah. Najbolj je bilo zanimivo, če si slušalke snel iz ušes med plesom in nisi slišal nobene glasbe, videl pa si samo ljudi, ki so nenormalno plesali.
Eden izmed simbolov Roverwaya je bila tudi žabica Froggy, ki je v roki držala bageto kruha. In najbrž niso brez namena narisali bagete, saj smo jih na koncu tabora imeli že vsi čez glavo. Jedli smo jih dobesedno za zajtrk, kosilo in večerjo, včasih pa še tudi za malico. Zato je izjava Ines: ˝Na Roverwayu smo imeli več baget kot lesa.˝, mislim, da kar upravičena.
