Skozi Morje na morje
»Moj pecilk ima pet lukn, pet lukn ma moj pecikl… če ne bi imel pet lukn, ne bil bi moj pecikl!«
prvi pogled na morje (Avtor: mb1)
Tako smo se klanovci iz Krdela d'belih bolh podali na tabor s kolesi proti morju. Že prvi dan smo imeli potep. Naslednje jutro smo se skupaj z voditelji dobili v Celju. Seveda smo bili že prvi dan v Morju in to dobesedno ;) če ne verjameš, poglej na zemljevid.
Drugi dan, ko smo se še po temi vozili proti Ljubljani in se smejali prometnim znakom »pozor srne« in zvesto zatrjevali, da bomo naslednji dan jedli srnin golaž… hmmm smo prvi štirje v koloni resnično povozili srno (je bila mrtva že prej)… Toliko o varnosti na cestah. Vendar smo naslednji dan raje prisegali na riž s polivko.
Pot smo nadaljevali preko Vrhnike do Postojne. Skoraj na polovici vrhniškega klanca, se je Bolha spomnila, da je pozabila rutico. Ker je popoldne zaspala, jo je nekdo obesil na žleb. In tako so ta dan nekateri prevozili malo več kilometrov. Naslednji dan smo se v Postojni srečali s klanom iz Škofljice. Ravno, ko smo se oboji odpravljali naprej proti morju, se je vlilo. Seveda, mi smo to videli kot priložnost, da se temeljito umijemo… Tako smo v kopalkah stekli na postojnske ulice. Moram priznat, da smo bili deležni kar nekaj nasmejanih pogledov mimoidočih.
V Kopru smo spali v frančiškanskem samostanu, oz. bivših zaporih. Kaj smo res taki, da nas morajo voditelji peljati v zapor na tabor?
Še nekaj iz našega dnevnika:
6. Dan- Koper, Izola
Dan se je začel, kot vedno, sicer malo pozneje kot ponavadi, zaradi nočnega kopanja. Sledilo je nekaj najpomembnejšega ZAJTRK!!! POJAU sn 16 namazanih kruhov (komot(, tak pa so meli en cajt mir za mano. (nedvomno rekord na taboru.)
V Postojni pa smo postavili še en rekord v odpiranju pločevink kompota. Zmagovalka je odprla 5 konzerv in pol v istem času kot so 4 fantje odprli pol pločevinke, nad katero so potem obupali
Še dobro, da je bil tabor v času Svetovnega dneva žensk, tako da so fantje ta dan vzeli stvari v svoje roke…
prvi pogled na morje (Avtor: mb1)
Drugi dan, ko smo se še po temi vozili proti Ljubljani in se smejali prometnim znakom »pozor srne« in zvesto zatrjevali, da bomo naslednji dan jedli srnin golaž… hmmm smo prvi štirje v koloni resnično povozili srno (je bila mrtva že prej)… Toliko o varnosti na cestah. Vendar smo naslednji dan raje prisegali na riž s polivko.
Pot smo nadaljevali preko Vrhnike do Postojne. Skoraj na polovici vrhniškega klanca, se je Bolha spomnila, da je pozabila rutico. Ker je popoldne zaspala, jo je nekdo obesil na žleb. In tako so ta dan nekateri prevozili malo več kilometrov. Naslednji dan smo se v Postojni srečali s klanom iz Škofljice. Ravno, ko smo se oboji odpravljali naprej proti morju, se je vlilo. Seveda, mi smo to videli kot priložnost, da se temeljito umijemo… Tako smo v kopalkah stekli na postojnske ulice. Moram priznat, da smo bili deležni kar nekaj nasmejanih pogledov mimoidočih.
V Kopru smo spali v frančiškanskem samostanu, oz. bivših zaporih. Kaj smo res taki, da nas morajo voditelji peljati v zapor na tabor?
Še nekaj iz našega dnevnika:
6. Dan- Koper, Izola
Dan se je začel, kot vedno, sicer malo pozneje kot ponavadi, zaradi nočnega kopanja. Sledilo je nekaj najpomembnejšega ZAJTRK!!! POJAU sn 16 namazanih kruhov (komot(, tak pa so meli en cajt mir za mano. (nedvomno rekord na taboru.)
V Postojni pa smo postavili še en rekord v odpiranju pločevink kompota. Zmagovalka je odprla 5 konzerv in pol v istem času kot so 4 fantje odprli pol pločevinke, nad katero so potem obupali
Še dobro, da je bil tabor v času Svetovnega dneva žensk, tako da so fantje ta dan vzeli stvari v svoje roke…
+6
